Neodzivnost na nestrpne izpade je lahko usodna

Glede na to, da se skoraj nobena od vidnih javnih osebnosti ni odzvala na incident, ko je 6. aprila skupina neonacistov pred ljubljansko Filozofsko fakulteto fizično napadla skupino študentov, ki so v avli fakultete predstavljali časopis Avtonomija, smo za komentar prosili Ireno Šumi, vodjo Inštituta za multikulturne in judovske študije, ki deluje znotraj Evropskega središča Maribor. Za SiOL se je odzval tudi nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, vprašanja pa smo naslovili še na predsednika vlade Boruta Pahorja, predsednika republike Danila Türka in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. Ni kritičnosti do krvnega nacionalizma Irena Šumi je prepričana, da je problem slovenske družbe premajhna ozaveščenost glede dejstva, da na vseh ravneh, tudi v medijih in šolskem sistemu, ni kritičnosti do koncepta krvnega nacionalizma. "Zato je veliko mladih ljudi prepričanih, da je Slovenija projekt čistokrvnih Slovencev." Nekaj, kar bi moralo biti za sodobno državo samoumevno, denimo pozitivna diskriminacija romske skupnosti, strpnost do priseljencev ter kulturno in versko različnih ljudi, v Sloveniji ni samoumevno.

Slovenija je navidezna država Šumijeva pravi, da so kritičnost razmer dokazale razprave o gradnji džamije in o družinskem zakoniku. Gre za razprave na zelo nizki ravni in o osnovnih človekovih pravicah. "Zato lahko rečemo, da Slovenija ni država, ampak navidezna država," je ostra Šumijeva. Eden od glavnih problemov je nedelovanje pravne države, ki bi morala pojave nestrpnosti kaznovati. "Država ne deluje, dokler ne deluje sodna veja oblasti. Tu se vse začne in konča."

Zaradi vsega omenjenega Šumijeve ne čudi, da imamo izgrede, kot je bil zadnji neonacistični napad, in tudi to ne, da so javnost, mediji in politična elita do takšnih dogodkov brezbrižni.

Sovražni govor prehaja v nasilje Matjaž Hanžek pravi, da je že kot varuh opozarjal, da bo strpnost do sovražnega govora pripeljala od besed k dejanjem. "Večina političnih funkcionarjev in javnost sta bili do sovražnega govora v parlamentu razumevajoča, podobno se dogaja zdaj. Če nič ne narediš, se prej ali slej besede spremenijo v dejanja. Bojim se, da se bo zgodilo še kaj hujšega, če ne bo resnega odziva na takšne incidente," pravi Hanžek.

Hanžek: Barbara Žgajner Tavš je odkrita rasistka Kritičen je tudi do vladnega urada za enake možnosti, ki ne opravlja svojih nalog in zaposluje ljudi, ki tja ne sodijo. "Tam je zaposlena nekdanja poslanka Barbara Žgajner Tavš, ki je deklarirana rasistka. Urad za enake možnosti bi bilo treba ukiniti in postaviti na novo. To, da se do takšnih primerov ne opredeli, je dober argument za njegovo ukinitev."

Žgajner Tavševa se ne odziva na posamezne primere Poklicali smo tudi vršilko dolžnosti zagovornice načela enakosti Barbaro Žgajner Tavš. Na vprašanje, zakaj se ni odzvala na incident pred Filozofsko fakulteto, je dejala, da je bila minuli teden na bolniški. Na ugotovitev, da bi se torej lahko odzvala po vrnitvi v službo, pa je dejala: "Ker delam sama, sem brez strokovne in druge podpore, zato se načeloma ne odzivam na posamezne zadeve, o katerih poročajo mediji. Tako nimam časa, da bi se strokovno dovolj kakovostno odzvala na vsako zadevo." Ko smo jo dodatno spodbudili k stališču do napada neonacistov, pa je dejala, da ga ostro obsoja.

Na napad treh mladih neonacistov, ki so se študentov lotili s solzivcem in pestmi, so se po vprašanju SiOL-a odzvali tudi predsednika vlade in države ter varuhinja človekovih pravic. Zanimalo nas je, zakaj se niso odzvali na več podobnih nestrpnih izpadov v zadnjem času. Omenili smo le zadnja dva v letošnjem letu – ko je skupina mladih nasprotovala domnevno nepravični kazni za napadalce na aktivista za pravice homoseksualcev Mitjo Blažiča in ko se je pred vhodom v dom notranje ministrice Katarine Kresal pojavil rasistični napis.

Türk za kazenski pregon V uradu predsednika republike Danila Türka so zapisali, da se predsednik "… odločno zavzema proti vsem oblikam nestrpnosti in ščuvanja k nasilju in sovraštvu proti posameznim etničnim, rasnim ali drugačnim skupinam ljudi." Dejstvo je, da se predsednik ni odzval na zgoraj omenjene izpade nestrpnosti. Kljub temu v uradu ocenjujejo, da o teh temah predsednik velikokrat govori v javnosti in opozorili na njegov govor ob sprejemu letnega poročila varuhinje človekovih pravic julija lani.

"Verjamem, da je treba zelo dobro razmisliti o uporabi ustreznih kazenskopravnih določb, ki se nanašajo na preprečevanje in seveda tudi kazenski pregon takih praks. Praks, ki pomenijo širjenje nestrpnosti. To je občutljiva tematika, ker gre za teme, ki so povezane s svobodo izražanja," je med drugim dejal Türk.

Varuhinja odkriva kršitve, ko jih povzroči država Varuhinja človekovih pravic "… obsoja vsak izraz nestrpnosti, še posebej, če se manifestira v dejanjih odkritega nasilja ali spodbujanja nestrpnosti. To je že večkrat izjavila in zapisala, tako da so njena stališča glede tega znana," so odgovorili v uradu ombudsmanke.

Na vprašanje, zakaj se na omenjene incidente v zadnjem času ni odzvala, v uradu varuhinje odgovarjajo, da je njena naloga odkrivanje morebitnih kršitev človekovih pravic v odnosu med posameznikom in državo. "V primerih, ki jih opisujete, ne gre za takšen odnos, temveč za dejanja spodbujanja sovraštva s strani posameznikov ali skupin. V takšnih primerih je policija tista, ki mora takšna dejanja raziskati, storilce identificirati in zoper njih začeti postopke, kot jih predvideva zakonodaja."

Varuhinja se v te postopke praviloma vključuje le, če pristojni državni organi svojega dela niso opravili. Javno pa se odziva, kadar oceni, da je z vidika njene vloge in pooblastil to potrebno. "Pri tem upošteva tudi, da pogostost izjav ne prispeva k njihovi učinkovitosti. Varuh se na posamične primere praviloma odziva šele, ko dobi relevantne podatke od pristojnih organov," zaključujejo v uradu.

Pahor najbolj neodziven Najbolj neodziven je bil predsednik vlade Borut Pahor. Po več prošnjah za odziv smo dobili skop odgovor, da predsednik vlade deli mnenje predsednika države in varuhinje v zvezi z omenjenim incidentom ter "… kategorično obsoja vsako vrsto nasilja, kakor tudi sovražnega govora ter zlonamernega povzročanja konfliktnih situacij." Na dodatno vprašanje, zakaj se Pahor ni odzval na ostale incidente v letošnjem letu, nam v premierjevem kabinetu niso odgovorili, ampak le ponovili zgornje stališče.