Sreda,
2. 1. 2008,
19.45

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Sreda, 2. 1. 2008, 19.45

8 let, 7 mesecev

Leto 2008 - mednarodno leto jezikov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je leto 2008 razglasila za mednarodno leto jezikov.

Naloga usklajevanja vseh dejavnosti je bila zaupana Unescu in ta namerava svojo vodstveno vlogo odločno izpeljati. Kot je ob tem poudaril generalni direktor Unesca Koičiro Matsuura, se ta organizacija zaveda ključnega pomena jezikov v zvezi s številnimi izzivi, na katere se bo človeštvo v prihodnjih desetletjih moralo odzvati. V tem okviru bo 21. februar 2008, deveti mednarodni dan materinščine, posebej primeren za nove pobude pri uveljavljanju jezikov. "Jeziki so temelj za identiteto skupin in posameznikov" "Jeziki so temelj za identiteto skupin in posameznikov ter njihovo miroljubno sožitje; strateški dejavnik na poti do trajnostnega razvoja ter skladne povezave svetovnega in krajevnega; tudi temeljno pomembni za doseganje šestih ciljev izobraževanja za vsakogar in razvojnih ciljev novega tisočletja, ki so jih leta 2000 sprejeli ZN," je zapisano v izjavi Matsuure.

Jeziki so med drugim pomembni tudi za pridobivanje znanja in veščin

Jeziki so strateško pomembni za odpravo najhujše revščine in lakote, kot podlaga za opismenjevanje, pridobivanje znanja in veščin, za boj proti aidsu, malariji in drugim boleznim, za ohranjanje lokalnega in avtohtonega znanja ter spretnosti za trajnostno gospodarjenje z okoljem. Poleg tega je kulturna raznovrstnost tesno povezana z jezikovno različnostjo, kakor je zapisano v Unescovi splošni deklaraciji o kulturni raznovrstnosti in njegovem akcijskem načrtu (2001), v konvenciji o varovanju nematerialne kulturne dediščine (2003) ter konvenciji o varovanju in spodbujanju raznovrstnosti kulturnih izrazov (2005).

V nekaj generacijah naj bi izginila več kot polovica 7000 še živih jezikov Matsuura je opozoril na že znano nevarnost, da bo v nekaj generacijah izginila več kot polovica od 7000 še živih jezikov v svetu. Manj kot ena četrtina se jih še poučuje v šolah in uporablja v kibernetičnem prostoru, večinoma le občasno. Na tisoče jezikov pa sploh ni moč zaslediti v izobraževalnih sistemih, medijih, založništvu in javnosti nasploh.

Generalni direktor Unesca poziva k spodbujanju in razvijanju jezikovnih politik

Generalni direktor Unesca zato vlade, organizacijo ZN, organizacije civilne družbe, izobraževalne ustanove, poklicna združenja in vse druge poziva k spodbujanju in razvijanju jezikovnih politik, ki vsaki jezikovni skupnosti omogočajo rabo njenega prvega oziroma maternega jezika, kolikor je mogoče široko in pogosto, tudi v izobraževanju, obenem pa k obvladanju enega državnega ali regionalnega in enega mednarodnega jezika.

"Samo zavestna večjezičnost lahko jezikom omogoči svoj prostor v globaliziranem svetu"

Poziva tudi k spodbujanju govorcev prevladujočega jezika, da se naučijo drugega državnega ali regionalnega jezika in enega ali dveh mednarodnih jezikov. "Samo zavestna večjezičnost lahko vsem jezikom omogoči, da najdejo svoj prostor v globaliziranem svetu."

Skupni cilj je na različnih ravneh - državni, regionalni ali mednarodni - priznati pomen jezikovne raznolikosti in večjezičnosti v izobraževalnih, upravnih in pravnih sistemih, v izražanju kulturne identitete ter v medijih, kibernetičnem prostoru in trgovinski menjavi.