Komisija DZ za peticije ter za človekove pravice je obravnavala poročilo varuha človekovih pravic za leto 2007 ter sprejela predloge priporočil.
Poročilo sicer posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, kot so otroci in starejši, v ospredju pa so tudi nerealizirane odločbe ustavnega sodišča, sodni zaostanki in mobing na delovnem mestu. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je na seji komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti ob predstavitvi letnega poročila izpostavila, da se je število pobud varuhu v letu 2007 povečalo, in sicer za 11 odstotkov, v letu 2008 pa jih je še 19 odstotkov več. Največje povečanje pobud varuhu je bilo na področju gospodarskih javnih služb, na področju otrokovih pravic in sociale.
Enake težave kot leta 2006
Varuh v poročilu sicer opozarja na enake težave kot leta 2006, med drugim na nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča, na problem izbrisanih, sodne zaostanke, varstvo osebnih podatkov, nedopustno poseganje medijev v zasebnost otrok, na vse več anonimnih prijav glede pravic na delovnem mestu, na pojav nasilja v šolstvu in diskriminacijo invalidov.
Državni sekretar na ministrstvu za kulturo Stojan Pelko je kot pozitivne ukrepe na področju varstva človekovih pravic izpostavil ukrepe na področju varstva pravic otrok in invalidov. Več bi bilo treba po njegovih besedah storiti glede sankcioniranja sovražnega govora in novinarske neodvisnosti.
"Dolgotrajnost sodnih postopkov je sistemski problem"
Predstavnik državnega sveta (DS) Zoltan Jan je kot napredovanje na področju človekovih pravic izpostavil zlasti zakon o pacientovih pravicah in zakon o duševnem zdravju. DS po njegovih besedah opozarja, da država sama po sebi ne spoštuje nekaterih človekovih pravic, pri čemer omenja 14 neuresničenih odločb ustavnega sodišča. Opozoril je tudi na nasilje v družinah in na mobing na delovnem mestu. Da je dolgotrajnost sodnih postopkov sistemski problem, pa meni predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen. Opozoril je na nizko splošno zaupanje javnosti v sodstvo ter na razmere, v katerih sodstvo dela.
Poslanka Majda Potrata (SD) je v razpravi dejala, da mora zdajšnja vlada odgovarjati za tisto, kar je bilo ali ni bilo strjeno v letu 2007. Po njenih besedah je večkrat šlo za zakonske predloge, ob katerih so "opozarjali, da bodo rešitve pomenile znižanje standarda varovanja človekovih pravic. Gre za vprašanje, ali je imela država v nekaterih primerih zakonsko osnovo za svoje ravnanje ali ne, saj je iz poročila razvidno, da velikokrat ne".
"Prišlo je do nedopustne obtožbe nekdanjega premiera Janeza Janše"
Po mnenju predsednice komisije Eve Irgl (SDS) bi se morali bolj ukvarjati z vprašanjem medijev, predvsem senzacionalističnim poročanjem. Navedla je afero patria, pri čemer je po njenih besedah prišlo do nedopustne obtožbe nekdanjega premiera Janeza Janše. Poslanka je opozorila tudi na razkrivanje identitete otrok v medijih, glede izbrisanih pa je dejala, da bi izplačilo odškodnin ljudem, ki so nasprotovali osamosvojitvi Slovenije, pomenilo kršenje pravic slovenskih državljanov.
Andrej Magajna (SD) je vlado pozval, da institucijam, ki so pomembne za uresničevanje človekovih pravic, zagotovi optimalne kadrovske in finančne pogoje, kar je komisija na koncu sprejela tudi kot predlog priporočila k poročilu varuha. Po mnenju Branka Mariniča (SDS) bi bilo nujno, da k reševanju problematike človekovih pravic pristopijo vsi odgovorni organi. Pri tem je konkretno omenil problem dostopa do pitne vode, ki ga po njegovih besedah nekateri nimajo.
Smole: V zaporih že več let nevzdržne razmere
Tomaž Smole iz Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je opozoril na "že več let nevzdržne razmere v zaporih. Zato, da zagotavljamo pravice zaprtih oseb, posegamo v pravice zaposlenih, ker nas je premalo," je dejal. Osnova za dogodke v zaporih je po njegovih besedah prezasedenost v zavodih in zlasti kadrovska podhranjenost. Člani komisije so na koncu odločali in soglašali z večino predlogov priporočil k poročilu varuha, o katerih bo odločal tudi DZ. Člani komisije so s tremi glasovi za in dvema proti sprejeli tudi amandma SDS k priporočilu o izbrisanih. SDS je predlagala, naj se položaj izbrisanih uredi tako, da se vsak primer obravnava posebej ter tudi omeji in izključi izplačilo odškodnin.
3
