Četrtek, 23. 11. 2017, 4.12
7 let
Kje vse konča plastika? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Plastika se je zažrla v vse dele naše Zemlje. Danes po vsem svetu proizvedejo osem tisoč kilogramov plastike na sekundo. Samo za plastenke v vsem letu porabimo milijon in pol sodčkov nafte in 12-krat več vode.
Najbolj pereče vprašanje je, kje vsa ta plastika konča. Veliko je je med odloženimi odpadki, kjer bo počakala, da bomo znali iz nje še kaj narediti. Ogromno pa je konča v okolju, kjer nima mesta. Plastiko najdemo v vodi, prsti, ribah, školjkah, pticah, soli in celo - medu.
"Plastika v naravi nima kaj iskati. Pika," je bil v pogovoru v oddaji Dan. na Planet TV odločen Andrej Kržan s kemijskega inštituta. Plastika nas spremlja na vsakem koraku. Brez nje si življenja skoraj ne znamo več predstavljati.
"Plastika je izjemno uporabna in ima zelo dobre posledice. Na primer uporaba embalaže ni zgolj slaba, ampak varuje hrano, da se ne pokvari," pravi Kržan.
Ima tudi veliko pozitivnih učinkov
Veliko odpadne plastike se znajde tudi v morju.
Iz plastike delajo tudi medicinske pripomočke, varnostne mehe v avtomobilih, izolacije hiš in še in še. Z nekajgramsko vrečko na primer lahko nesemo več kilogramov izdelkov. Ima veliko pozitivnih učinkov. Težava nastane, ko zaide v naravo.
"Samo v oceane spravimo osem milijonov ton odpadne plastike na leto. Če pomislimo, koliko komunalnih odpadkov na Slovenca proizvedemo v enem letu, je to malo pod pol tone. Velik del tega je plastika," opozarja Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.
Slovenca, ki jima je uspelo z vrečkami: Ne potrebujeva vil in jaht #video
Razgrajuje se od 450 pa do tisoč let
A težave niso le tam daleč, v oceanih, tudi v našem morju plavajo odpadki. In teh je veliko več, kot se zdi na prvi pogled.
Plastika je v veliki večini primerov narejena iz neobnovljivih virov in je v naravi trajno obstojen tujek. Razgrajuje se od 450 do tisoč let, a nikoli povsem dokončno. Govorimo o mikroplastičnih delcih.
"Ta plastika je problematična predvsem zato, ker je ne vidimo in ne vemo, da je prisotna, in jo pravzaprav vdihavamo, jemo, pijemo," o nevarnosti plastike pravi Manca Kovač Viršek z Inštituta za vode. Te mikroplastične delce najdemo tudi v oblačilih, čistilih ter kremah in pilingih, nekateri proizvajalci jo dodajajo celo zobnim pastam. Na kemijskem inštitutu so jo našli tudi v industrijskem kompostu, narejenem iz bioloških odpadkov.
Plastika potuje po prehranjevalni verigi, tudi do človeka
Če ne bomo ukrepali, bo po nekaterih podatkih že čez 30 let v morju več plastike kot rib.
Morske živali - ribe, želve, sesalci in ptiči - se s plastičnimi odpadki, ki jih zamenjujejo za hrano, prehranjujejo. Velikokrat tudi, ker se zapletejo v različne mreže. Živali tako umirajo v agoniji. Plastični delci so težava tudi zato, ker vsebujejo različne kemikalije, dodane ob sami proizvodnji, in ker nase odlično vežejo strupe.
"Ko se plastiko zaužije, se v prebavnem traktu te kemikalije začnejo sproščati in na koncu pravzaprav ne vemo, kaj se dogaja," pravi Kovač Virškova. Vse to nato potuje po prehranjevalni verigi naprej. Tudi do človeka.
"Moramo poskrbeti, da imamo ravnanje z odpadki, ki je primerno, torej da se to ne zgodi, da imamo ozaveščene ljudi ter da imamo tudi proizvode in procese, ki ne povzročajo tega, da bi šla plastika v naravo," sklene Kržan. Če ne bomo ukrepali, bo po nekaterih podatkih že čez 30 let v morju več plastike kot rib.
