Kje so rešitve za zdravstveni sistem?

V začetku septembra se je iztekel rok, ki ga je zdravniška iniciativa postavila vladi za pripravo kratko- in srednjeročnih ukrepov za rešitev najbolj perečih težav v slovenskem zdravstvenem sistemu.

V iniciativi zdravnikov ugotavljajo, da je vlada pripravila zgolj predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, na katerega je iniciativa vladi do roka posredovala svoj komentar in utemeljene pripombe – drugih ukrepov pa vlada ni pripravila in predstavila.

Ta teden naj bi sicer na vlado prispelo tudi prečiščeno besedilo novele o zdravstvenem varstvu oz. interventni zakon.

Kakšne so zahteve?

V iniciativi zdravnikov zahtevajo spremembe v zdravstvenem sistemu. Kot ocenjuje vodja iniciative Danijel Bešič Loredan, predlagani zakon v ničemer ne rešuje sistemskih težav v obstoječem javnem zdravstvenem sistemu. Vlada naj predlaga nov zakon in hkrati z njim tudi zakon o zdravstvenem zavarovanju, saj gre za neločljivo celoto, "če želimo končno priti do sistemskih sprememb".

Prav tako imajo v iniciativi pomisleke glede kreditiranja bolnišnic. Erik Brecelj meni, da to ni rešitev, ampak gre zgolj za prestavljanje problema za leto naprej, ko bodo bolnišnice še bolj zadolžene. Za transparentno in strokovno javno zdravstvo tako zahtevajo spremembe na področju delovanja in vodenja bolnišnic. Predstavili so več ukrepov, med katerimi je marsikateri po Brecljevih besedah v razvitih evropskih državah samoumeven, politika pa bi ga lahko sprejela tudi brez večjih posegov v zakonodajo.

- Med drugim bi zaostrili odgovornost tako direktorjev bolnišnic kot članov njihovih svetov, pa tudi vodij klinik in oddelkov. - Zavzemajo se, da bi direktorjem prepovedali sklepanje podjemnih pogodb s svojimi zdravniki in drugimi zaposlenimi ter poslovanje uredili tako, da to ne bi bilo potrebno. - Prav tako je njihova zahteva, da se zdravnikom, zaposlenim v javnih bolnišnicah, prepove izvajati samoplačniško zdravstveno dejavnost pri drugem delodajalcu. Če pa je to potrebno, lahko samoplačniške storitve opravljajo v bolnišnici, v kateri so zaposleni. Za zdravnike, zaposlene v javnem zdravstvenem sistemu, pa bi morala veljati tudi prepoved, da ne bi mogli biti nosilci samostojne dejavnosti ali lastniki podjetja. - Sicer pa v iniciativi zahtevajo tudi uvedbo nadzora nad javnimi naročili in nabavami zdravil ter medicinskih pripomočkov in opreme. Prav tako je, opozarjajo, potreben nadzor nad donacijami, sponzoriranjem in nagradami dobaviteljev ter prepoved poslovanja z naročilnicami tudi za blago in storitve najmanjše vrednosti. Ne le zaradi pomanjkanja sredstev, temveč predvsem zaradi zagotavljanja kakovosti storitev in varnosti pacientov, pa bi morali začeti z združevanjem bolnišnic in delitvijo dela med njimi.

V pripravi je širši predlog

Brecelj je zagotovil, da bodo pripravili širši predlog in skupaj s širšo skupino ljudi, predstavniki sindikatov, društev in civilne družbe o njem spregovorili na večji prireditvi, nato pa zahteve poslali predsednici vlade in ministru za zdravje. Predvidevajo, da bodo prireditev organizirali v dobrem mesecu.

Bešič Loredan je sicer opozoril tudi, da vlada do danes ni pripravila nobenega predloga za rešitev zaposlovanja mladih zdravnikov z opravljenim strokovnim izpitom. Njihova specializacija se financira iz davkoplačevalskega denarja, zaradi varčevalnih ukrepov pa ne dobijo zaposlitve in bodo prisiljeni delo iskati v tujini. Hkrati pa v sistemu primanjkuje zdravnikov, poleg tega v njem ostajajo mnogi, ki bi po zakonu za uravnoteženje javnih financ morali iz njega izstopiti, je dodal.