Četrtek,
24. 10. 2013,
18.13

Osveženo pred

9 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 24. 10. 2013, 18.13

9 let

Kako bomo hodili na zdravljenje v tujino?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Danes začenja veljati direktiva o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bolnikom daje dodatne možnosti zdravljenja v tujini.

In kaj to pomeni? Z direktivo države evropske unije bolnikom drugih držav evropske unije odpirajo vrata do zdravstvenega varstva in zdravstvenih ustanov. Vendar pa vsaka država določi, kdaj gre bolnik upravičeno na zdravljenje v tujino – ko so čakalne dobe predloge ali storitev ni mogoča v matični državi – ter kdaj bodo bolniku povrnili stroške zdravljenja.

Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, je prvotno direktivo želelo urediti v posebnem zakonu, vendar jo je pozneje vključilo v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma v interventni zdravstveni zakon, ki ga danes obravnavajo poslanci v državnem zboru. Če bo zakon potrjen, bo predvidoma v 30 dneh jasno, kako se bo direktiva izvajala.

Kaj direktiva prinaša bolnikom? Bolniki bodo lahko poiskali zdravstvene storitve na tujem v primeru dolgih čakalnih dob, pregledov, medicinskih posegov ali bolnišničnega zdravljenja. Vendar pa o zdravljenju v tujini ne določa bolnik sam, ampak potrebuje predhodno potrditev zdravstvene zavarovalnice.

Poudarki, ki jih določa direktiva ‒ Bolnik bo upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev na tujem za storitve, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja doma in v enakem znesku, kot je cena storitve v javni zdravstveni mreži. ‒ Povračilo potnih stroškov bolniku ne pripada. ‒ Stroške zdravljenja v tujini bo bolnik najprej plačal iz svojega žepa, nato pa zahteval povračilo iz zdravstvene blagajne. ‒ Bolnik bo lahko na podlagi napotnice ali recepta lahko poiskal zdravstveno storitev v drugi državi članici Evropske unije. ‒ Predhodna odobritev zavarovalnice bo potrebna, če bo šlo za bolnišnične zdravstvene storitve, ki vključujejo prenočitev, in za zdravstvene storitve, ki zahtevajo uporabo visoko specializirane in drage medicinske infrastrukture in medicinske opreme. Predhodno bo odobritev zavrnjena, če jo bo mogoče izvesti pri nas v sklopu najdaljše dopustne čakalne dobe pri vsaj enem izvajalcu in če za zdravljenje glede na razvoj bolezni ne bo presežen razumen čas. ‒ Zdravstvene ustanove tujcem ne bodo smele postavljati višje cene za storitve, prav tako jim bodo morale ponuditi vse informacije v zvezi z zdravljenjem.

Koliko ljudi se bo po novem zdravilo v tujini? Minister Gantar ocenjuje, da bo zdravljenje v tujini prej izjema kot pravilo, saj se ljudje najraje zdravijo v domačem okolju. Vendar pa je oceno, koliko bolnikov bo šlo na zdravljenje v tujino ali koliko jih bo prišlo na zdravljenje v Slovenijo, težko podati. Ocene o morebitnih številkah ne želijo podati niti na ZZZS, kjer velikih sprememb po besedah Damjana Kosa sicer ne pričakujejo.

Če se bo izkazalo, da bo prehodov bolnikov preveč, direktiva dopušča, da minister v primeru, da bi bilo zaradi teh tokov ogroženo delovanje zdravstvenega sistema, sprejme dodatne ukrepe za omejitev prehajanja bolnikov.