Petek,
11. 4. 2008,
10.47

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 11. 4. 2008, 10.47

8 let, 6 mesecev

Erjavec: Razmere na Kosovu so stabilne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Minister Erjavec je na odboru DZ za obrambo pojasnil, da so razmere na Kosovu, kjer so nastanjeni slovenski vojaki, stabilne. Na območju, kjer delujejo, ni incidentov.

Obrambni minister je tudi povedal, da bo 8. maja na Kosovo odšlo dodatnih pet častnikov in podčastnikov, ki se trenutno še usposabljajo in bodo sodelovali v Nato skupini za usposabljanje in sektorju za obrambno varnostne reforme pri poveljstvu KFOR. Trenutno na Kosovu deluje 16.000 pripadnikov sil KFOR. Njihova navzočnost je potrebna zato, da v državi zagotavljajo stabilnost in varnost, hkrati pa usposabljajo kosovske sile, da bodo nekoč same sposobne prevzeti te naloge. Razmere v državi so stabilne, zato za zdaj ni potrebe po pošiljanju dodatnih mednarodnih sil. Bo Slovenija okrepila kontingent v Afganistanu? Josipa Bajca (SLS) je zanimalo, ali na ministrstvu morebiti razmišljajo o tem, da bi okrepili slovenski kontingent v Afganistanu. Erjavec mu je odgovoril, da je bila pred časom s strani ZDA takšna pobuda dana več državam, vendar jo je Slovenija zavrnila. Na ministrstvu ocenjujejo, da je trenutno v Afganistanu dovolj slovenskih vojakov, ki tudi "korektno izpolnjuje svoje obveznosti". Bo pa Slovenija donirala most, je dejal.

Preklican nakup rabljenih nemških oklepnih vozil

Na seji odbora so se sicer člani seznanili tudi z nakupom rabljenih nemških oklepnih vozila za RKB izvidovanje, katerih nakup je, kot je znano že nekaj časa preklican. Do te odločitve je prišlo v začetku leta, ko je postalo znano, da se bodo sredstva v proračunu za vojsko zmanjšala, hkrati pa so tudi ugotovili, da bi bila vozila predraga. Vsako vozilo bi namreč stalo 200.000 evrov, njegova nadgradnja pa bi po stala še dodatnih milijon evrov.

Ker pa mora Slovenija takšna vozila Natu zagotoviti do leta 2009, se ministrstvo z zvezo Nato pogaja, da bo takšna vozila zagotovila Nemčija ali pa kakšna druga država. "Če to ne bo mogoče, pa bo takšen nakup najverjetneje vseeno potreben," je dejal Erjavec.

Kaj je pomembno in kaj ne?

Član odbora Aurelio Juri (SD) je v razpravi o poročilu ocenil, da se v zadnjem času ustvarja vtis, kot da je vse relativno. Tako se po njegovih navedbah javnosti v nekaterih primerih včasih dopoveduje, da je nekaj izredno pomembno, "naslednjič pa to več ni pomembno". Glede na to, ga je zanimalo, ali ministrstvo ve, katera oprema je vitalnega pomena za normalno delovanje slovenskega obrambnega sistema.

Minister za obrambo mu je odgovoril, da to, kar se bo dobavilo, določajo različni obrambni načrti, v katerih so zapisane tudi zaveze, ki jih je Slovenija dala zvezi Nato. Po njegovih besedah se skušajo pri izpolnjevanju teh obveznosti, ravnati čimbolj racionalno in gospodarno. "Skušamo zagotavljati tiste zmogljivosti, ki so minimalne, hkrati pa nam še vedno zagotavljajo kredibilnost do zveze Nato in EU," je še dejal Erjavec.

Jelnčič: Kako daleč je ministrstvo z dobavo vojaške ladje? Zmago Jelinčič (SNS) je obrambnega ministra vprašal, kako daleč je ministrstvo z dobavo vojaške ladje, ki naj bi jo Slovenija dobila od Rusije v zamenjavo za klirinški dolg. Erjavec mu je odgovoril, da so pogajanja za nakup ladje v polnem teku. Do zdaj so že določili tehnične parametre ladje, tečejo pa tudi pogajanja za ceno.

Trenutno so pri ceni 35 milijonov dolarjev, vendar veliko nižje cene po njegovem ne bo mogoče doseči, če bodo dobiti takšno ladjo in s takšno konfiguracijo, kot si jo želijo. Kot je dejal, ladja namreč ne bo namenjena samo slovenski vojski, pač pa tudi obalni straži ter zaščiti in reševanju.

Vlada mora odobriti večji del klirinškega dolga Po Erjavčevih besedah je trenutno težava v tem, da jim je vlada iz klirinškega dolga namenila le 22,5 milijona dolarjev, zato jo morajo vlado zaprositi, naj jim za ladjo odobrijo večji del klirinškega dolga. Večina članov odbora se je strinjala naj Erjavec to naredi.

Se nekdo ne bi smel usposabljati za pilota? Antona Anderliča (LDS) je zanimalo, ali je znano kaj več v zvezi z dogodkom, ko se je se je eden izmed pilotov izstrelil iz letala Pilatus. Minister mu je odgovoril, da so v dosedanji preiskavi ugotovili, da se dogodek ni zgodil zaradi tehnične napake, pač pa je zanj kriv človeški faktor.

V zvezi s tem zato zdaj preverjajo, ali gre za napako v postopku usposabljanja pilotov, ali gre mogoče za to, da "se nekdo ne bi smel usposabljati za pilota". "Za zdaj vse kaže, da lahko to drugo možnosti izključimo," je dejal minister.