"Edini zgodovinski projekt, ki je pokazal slovensko enotnost, samodestruktivno uničujemo" (foto)

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Slovenija in pika!, v kateri so zbrani intervjuji z osebnostmi, ki so pomembno zaznamovali čas slovenske osamosvojitve. 25 intervjujev izčrpno prikazuje kompleksnost časa in odnosov, ki so pripeljali do slovenske države, in presoja 25 let slovenske samostojnosti.

Zbirka intervjujev prinaša pluralen nabor pogledov na slovensko osamosvojitev. Foto: Matej Leskovšek

Vsebina knjige kaže, da so bili pogledi ključnih posameznikov na slovensko samostojnost in pot do nje zelo različni. "Z vidika mladih smo najbolj veseli, da se je vladnim protagonistom uspelo vsaj toliko poenotiti, da je ta knjiga danes sploh lahko izšla. Da lahko danes govorimo svobodno," je na predstavitvi knjige dejal eden od avtorjev Marko Balažic, ki je – tako kot druga avtorja Boštjan Furlan in Ožbej Peterle – takrat šele vstopal v šolska leta.

"Imamo dolžnost, da pazimo, da zlasti za prihodnje rodove to pomembno sporočilno vrednost osamosvojitve, torej sposobnost slovenskega naroda, da je v nekem prelomnem trenutku enoten, ohranjamo kot vir navdiha," je uvodoma dejal predsednik države Borut Pahor.

"Mladi, ki so se lotili tega projekta, so redki, ki se sploh zanimajo za to temo. Intervjuvanci nismo vsi v istih okvirih, vsi pa smo v istih platnicah. Vprašanje je, ali smo bili vsi takrat zavezani istemu projektu. Knjiga kaže, da je spomin selektiven, da nismo vsi poznali vseh dejstev, izvedel sem marsikaj, česar takrat nisem," je povedal takratni predsednik predsedstva Milan Kučan. "Zdi se, da se je enotnost zaradi teh parcialnih pogledov danes na nek način razblinila. Zdi se, da danes ne nosimo nobene odgovornosti za izročilo takratnega dogodka."

"V knjigi Slovenija in pika! je pester nabor intervjuvancev, ki veliko obračunavajo med seboj," pravijo avtorji. Foto: Matej Leskovšek

Projekt je bil v takratnih jugoslovanskih in mednarodnih razmerah tvegan. Najprej je bilo treba doseči enotnost v politiki in bila je pogoj za enotnost z ljudstvom. Take enotnosti ni bilo nikoli prej in nikoli pozneje. Treba je ohraniti nek skupen temeljni spomin na veličino takratnega dogodka, da je ta projekt bil uspešen. Parcialni spomini tega ne smejo razbiti, je poudaril Kučan.

Takratni predsednik predsedstva je še dejal, da se mu pogled na preteklost ne zdi bistven element za doseganje enotnosti, ga pa v slovenskih razmerah vidi kot oviro za ustvarjalen pogled v prihodnost. Zaradi jalovih ciljev trenutne politike se vedno znova vračamo v preteklost, je dejal Kučan.

"Enotnost pomladnega tabora je bila ključna," je poudaril predsednik Demosove vlade Lojze Peterle. "Mislim, da je element enotnosti zelo močan in ga lahko skupaj praznujemo."

"Osebno me prizadene, da praktično edini zgodovinski projekt, ki je pokazal enotnost v ideološki raznolikosti, samodestruktivno uničujemo. To me zelo žalosti," je dejal Dušan Plut, takratni član predsedstva in predsednik stranke Zelenih.

Dušan Plut: Žalosti me, da edini zgodovinski projekt, ki je pokazal enotnost, samodestruktivno uničujemo. @SiolNEWS pic.twitter.com/jgg0WdsTzI

— Urška Makovec (@UMakovec) June 17, 2016

Takratni minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel pa je poudaril, da enotnost ni nedolžna beseda. "V Jugoslaviji smo imeli bratstvo in enotnost. Enotnosti iz Jugoslavije se moramo na neki način znebiti." Spodbudil je k iskanju tistega, v čemer smo enotni. "Gotovo pa pluralizem in demokracija zahtevata različnost in tekmovalnost."

"Do slovesnosti v Kočevskem rogu ni bilo lahko priti. To ni bila sprava," je prepričan Peterle. "To je bil dogodek, na katerem so bile povedane besede, s katerimi bi se dalo naprej, a dejanj ni bilo. Zavajajoče je bilo uporabljanje besede sprava, saj si nista stala nasproti predstavnika nasprotnih taborov."

Dimitrij Rupel: Enotnost ni nedolžna. V YU smo imeli bratstvo in enotnost. Tega se moramo nekako znebiti. @SiolNEWS pic.twitter.com/BcwDKnQnSY

— Urška Makovec (@UMakovec) June 17, 2016

Peterle je še dejal, da bi se morali vprašati, zakaj se zgodba ponavlja in zakaj se vračamo. "Ko nam kaj ne ustreza, vprašanje označimo za ideološko. Zame ostaja sprava neuresničen del Demosovega programa. Tega se nismo lotili na dovolj resnicoljuben in evropski način. Kot nacija se moramo spraviti s preteklostjo, kakršna je bila." Na prvem mestu bi moralo biti prizadevanje za resnico, je poudaril Peterle.

"Partizansko-domobransko spravo bi morali že zdavnaj absorbirati. Danes bi se morali ukvarjati s socialistično-kapitalistično spravo. To seveda ne pomeni, da bo vzhod vzel nekaj zahodnega in zahod nekaj vzhodnega. Konec hladne vojne je zmaga zahodne miselnosti nad diktaturo in komunizmom," je dejal Rupel.

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.