Državni vrh ob dnevu spomina na mrtve položil vence na ljubljanskih Žalah

Vence je položil predsednik republike Danilo Türk, enega med njimi tudi k Lipi sprave.

Türka so pri polaganju vencev spremljali predsednik državnega zbora Gregor Virant, predsednik državnega sveta Blaž Kavčič in podpredsednica vlade Ljudmila Novak. V delegaciji sta bila tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič in generalni direktor policije Stanislav Veniger.

Predsednik republike je venec najprej položil k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo leta 1991, nato k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije med letoma 1941 in 1945. Zatem se je delegacija ustavila pri Lipi sprave, program pa je sklenila pri kostnici, kjer ležijo posmrtni ostanki več kot 5000 vojakov iz prve svetovne vojne.

Podpredsednica vlade in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je zatem na istem pokopališču položila venec tudi h grobu nekdanjega predsednika vlade Andreja Bajuka. Novakova, ki je na današnjih svečanostih predstavljala vlado, je v izjavi pojasnila, da se Bajuka večkrat spominjajo in da so cvetje na njegov grob položili tudi ob obletnici njegove smrti.

Stres: Krščanska vera daje jasen odgovor na vprašanje "čemu živimo" Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je metem daroval praznično sveto mašo v cerkvi Vseh svetih na Žalah. Stres je poudaril, da se "človek zaveda, da ni dovolj, da obstaja in nekaj počne, ampak je nekam namenjen, zato se človek tudi sprašuje, čemu živi". Krščanska vera pa tukaj daje jasen odgovor na to vprašanje, je dejal Stres, ki je še pred mašo pri spomeniku padlim v vojni za Slovenijo, prav tako na ljubljanskih Žalah, vodil molitev.

Ljudje imamo in razvijamo različne sposobnosti, je menil nadškof, hkrati pa tudi jasno razlikujemo strokovne in moralne kvalitete. Vendar vrhunska poklicna sposobnost in uspešnost ni tisto najvišje in najpomembnejše, je izpostavil ljubljanski nadškof. Tudi veliki zločinci, ljudje, ki so prizadejali svetu in ljudem veliko gorja, so bili namreč zelo sposobni, pogosto celo učeni in vsekakor zelo spretni.

Resnična in najbolj potrebna človeška vrlina ali lastnost torej ni poklicna ali strokovna sposobnost, intelektualna sposobnost ali telesna spretnost in moč, je ugotavljal Stres. Najvišja človeška vrlina in odličnost je namreč njegova moralna odličnost - dobrota, požrtvovalnost, velikodušnost in nesebičnost, predanost in ljubezen. To se imenuje svetost in to se občuduje pri svetnikih, je dodal.