Četrtek,
12. 9. 2013,
7.24

Osveženo pred

9 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 12. 9. 2013, 7.24

9 let, 3 mesece

Dolg rekorderke med občinami je 1740 evrov na občana

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Dolg slovenskih občin se je skupaj z dolgovi njihovih javnih podjetij in zavodov lani povečal z 805 na 837 milijonov evrov. V peterici najbolj zadolženih so štiri manjše in MO Koper.

Delo Dolg rekorderke med slovenskimi občinami, Gornjih Petrovcev, je po podatkih finančnega ministrstva 3,8 milijona evrov. Dolg na občana tako znaša kar 1740 evrov. Dobra polovica dolga sicer bremeni enajst mestnih občin. Druga na lestvici je občina Solčava, 1334 evrov dolga na prebivalca, med najbolj zadolženimi prebivalci mestnih občin pa so tudi Koprčani – 1102 evra na prebivalca –, ki so imeli lani tretji najvišji sprejeti proračun v državi, poročajo v Delu. Med javnimi razpravami o ukrepih, s katerimi bi stabilizirali javne finance, se vse bolj jasno kaže, da se nihče ničemur ni pripravljen odpovedati. Pri tem nastajajo zanimive interesne in politične povezave, ki preusmerjajo pozornost velike razvojne slike tega, kakšno državo hočemo. "Kako se je razpletala tako imenovana afera Patria? Leta 2006 je vlada sklenila, da naša vojska potrebuje 135 novih bojnih vozil, oklepnikov za prevoz pehote." Tako se je začela risanka o Patrii v oddaji Infodrom na TV Slovenija, ki je zdaj že umaknjena s spleta in iz arhiva. Zmotila je nekatere gledalce, vodstvo javnega servisa in tudi – politiko. Dnevnik Dnevnik pa piše o tem, da je položaj poslanca SDS Andreja Širclja nezdružljiv z njegovim položajem neizvršnega direktorja slabe banke. O tem se strinjata tako vladna služba za zakonodajo kot komisija za preprečevanje korupcije. Služba državnega zbora trdi nasprotno in svojemu poslancu ščiti hrbet. S padanjem podpore DL v javnosti se znotraj stranke krepijo očitki na račun Virantovega vodenja stranke. Slišati je mogoče celo razmišljanja o nujnosti čimprejšnjega volilnega kongresa. Kot je za Dnevnik dejal prvak DL, namerava predlagati, da bi imeli programski in volilni kongres spomladi. Predsednik republike Borut Pahor drži svojo predvolilno obljubo, da bo pri pomilostitvah "zelo konservativen". Članica komisije za pomilostitve dr. Zdenka Čebašek Travnik se zato sprašuje o smislu komisije. "Aprila sem po prvi seji komisije za pomilostitve poslala ločeno mnenje, saj nisem mogla sprejeti teh odločitev, ki gredo vse v eno smer: da se pomilostitve zavrne," je Dnevniku zaupala nekdanja varuhinja človekovih pravic. Finance V Sloveniji, kjer krize še ni konec in razpoložljivi prihodki gospodinjstev še upadajo, kupci radi izkoristijo popuste, ki jih podjetja ponudijo tudi s posebnimi kuponi. Na drugi strani pa je za podjetnike in podjetja to že kočljivo vprašanje: so kuponski popusti predvsem dobra metoda za pospeševanje prodaje ali prej velika past, s katero se podjetja ujamejo v položaj, da "rednih" cen ne morejo več uveljaviti? Kaj naj storijo podjetja in drugi subjekti, ki imajo garancije Probanke ali Factor banke za dobro izvedbo del ali odpravo napak v garancijskem roku? Ali te garancije veljajo do zapadlosti in jih bosta banki kljub likvidaciji brez zapletov unovčili, če bodo izpolnjeni pogodbeno določeni razlogi? Na Banki Slovenije zagotavljajo: "Vse dogovorjene pogodbe s strankami veljajo!" Neuradno pa viri priznavajo, da je obseg izdanih garancij pri obeh bankah zelo velik in da določena tveganja obstajajo. Večer Čez nekaj mesecev bo na smetiščih po vsej državi verjetno nastal do zdaj najhujši embalažni kaos, saj se bodo na deponijah nakopičile desetine ton odpadne embalaže, ki so jo državljani pred tem vestno ločili. Družbe, ki bi morale to ločeno zbrano odpadno embalažo odpeljati in obdelati, zanjo preprosto ne bodo želele poskrbeti. Ena izmed teh družb, Interseroh, je to pred dnevi že javno napovedala. Da gre za sodbo, uperjeno zoper vse udeležence protestov, je skupni imenovalec včerajšnjih protestov v Mariboru in Ljubljani in javnih odzivov nekaterih strank ter gibanj. Nekaj deset ljudi se je udeležilo obeh protestov, ki jih je izzvala obsodba sedmerice fantov na sedem mesecev zapora zaradi sodelovanja v izgredih na tretji mariborski vstaji decembra lani. Sodba naj bi kriminalizirala vse, ki so sodelovali na protestih, ti so se sicer začeli mirno, a so se spremenili v nasilne, poroča Večer.