Delovna zakonodaja: ministrstvo in sindikat daleč in blizu

Odpravnine: za ministrstvo precej visoke, za sindikat nizke Predlog zakona predvideva znižanje odpravnine na petino povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo za vsako leto dela pri delodajalcu; zdaj glede na delovno dobo ta znaša četrtino oziroma tretjino.

Ministrstvo in sindikat imata pri tem vprašanju popolnoma nasprotno mnenje: ministrstvo ugotavlja, da so navedeni minimalni standardi v primerjavi z ureditvami v drugih evropskih državah na precej visoki ravni, na kar opozarjajo tudi delodajalci, Rebolj pa meni, da je zniževanje odpravnin popolnoma nesprejemljivo, saj so bile enkrat že znižane in so nizke.

Rebolj navaja primer, da bi z novim predlogom zaposleni z minimalno plačo dobil 140 evrov na leto, kar je v primerjavi z visokimi odpravninami direktorjev in članov uprave skrajno žaljivo. Odpravnina je po njegovem mnenju pomembna zlasti pri starejši populaciji, ki ostaja brez zaposlitve, saj naj bi si z njo ob prihajajoči pokojninski reformi pripravili nove temelje za delo.

Krajši odpovedni roki Novi zakon predvideva tudi krajšanje odpovednih rokov: za delavce z vsaj 15 let delovne dobe na 60 dni (zdaj 75), za delavce z vsaj 25 delovne dobe na 90 dni (zdaj 150 dni).

Za sindikate so odpovedni roki prav tako pomembni z vidika zaščite brezposelnih. »Če bi za isti čas, za katerega bodo skrajšali odpovedne roke, podaljšali prejemanje nadomestil, bi to bilo enakovredno, a tega s temi spremembami nismo dobili,« je opozoril Rebolj.

Na ministrstvu so ob tem dodali, da spremembe ne bi uveljavili takoj, saj je predlagano prehodno obdobje enega leta po uveljavitvi zakona, ko bi se odpravnine znižale postopno. V prehodnem obdobju bi zaposleni, ki imajo od enega do 15 let dela, pri delodajalcu že ob uveljavitvi zakona imeli novo osnovo, če pa so pri delodajalcu zaposleni več kot 15 let, bi namesto petine za njih veljala četrtina.

Kaj pravzaprav ogroža delovna mesta Na ministrstvu so prepričani, da so zaradi visokih stroškov odpuščanja marsikdaj ogrožena tudi tista delovna mesta, ki bi jih sicer delodajalci želeli ohraniti, in zato predlagajo uskladitev dolžine odpovednih rokov ter višine odpravnin z mednarodno primerljivimi evropskimi državami v povezavi s predvidenimi rešitvami v zakonodaji na področju urejanja trga dela.

Rebolj meni ravno nasprotno: »Višine odpravnin, te so pri nas že tako ali tako nizke, niti približno ne uničujejo trga delovne sile, ta trditev strokovno ne drži. Tisto, kar ustvarja težave na trgu delovne sile, lahko zberemo v treh dimenzijah. Prva je odpiranje novih delovnih mest in vlaganje vanje, pri tem pri nas zelo zaostajamo. Drugi dejavnik je usposabljanje in šolanje nezaposlenih, povezava med izobraževalnim sistemom in potrebami gospodarstva, kjer pri nas opažamo veliko neskladij. Tretji element sta ustrezna zaščita in delovanje instrumentov, kot je Zavod za zaposlovanje RS. Minister naj se raje loti odpravnin raznih direktorjev in njihovih pogodb, ki določajo 24 ali več plač,« predlaga Rebolj.

Lažje do denarnega nadomestila za brezposelnost V predlogu novega zakona so pogoji za pridobitev denarnega nadomestila za brezposelnost milejši: po novem devet mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih, zdaj 12 mesecev zaposlitve v zadnjih 18 mesecih.

Pri tem vprašanju sta si ministrstvo in Rebolj precej bližje: sprememba bo dobrodošla predvsem za mlade, ki se bodo tako prej vključili na zavod za zaposlovanje, tudi sicer pa so na trgu dela v neugodnem položaju. Ministrstvo namreč navaja, da je okoli 70 odstotkov novih zaposlitev za določen čas, Rebolj pa opozarja, da je nezaposlenost mladih zelo visoka: 14-odstotna.

Na ministrstvu poudarjajo, da je omenjeno povečanje varnosti te skupine v skladu s konceptom varne prožnosti, ta je povezan tudi z zakonom o delovnih razmerjih in zakonom o malem delu ter je dokaz, da v teh težkih časih država daje tudi nove pravice tistim, ki jih najbolj potrebujejo. Rebolj opozarja na težavo strukturne nezaposlenosti in daljše nezaposlenosti, kar bi bilo treba ustrezno urediti.

Višje nadomestilo v prvih treh mesecih Pričakujemo lahko tudi spremembo denarnega nadomestila za brezposelnost v prvih treh mesecih prejemanja: po novem naj bi znašalo 80 odstotkov povprečne plače posameznika v zadnjih 12 mesecih, zdaj 70 odstotkov v zadnjih osmih mesecih.

Povečanje denarnega nadomestila v prvih treh mesecih je po mnenju ministrstva korak k večji varnosti brezposelnih; izguba zaposlitve za te osebe namreč pomeni veliko težavo že s psihološkega vidika, zato je treba čim bolj ublažiti tudi finančne posledice.

Temu mnenju ministrstva je delno pritrdil tudi Rebolj: »Takšni predlogi so pravi, vendar jim manjka dvoje. Prvo je povečanje nadomestil glede na predloge o odpravninah v zakonu o delovnih razmerjih, kar smo tudi predlagali. Manjka predvsem povezava med višino nadomestil ter preusposabljanjem in prešolanjem, kot to poznajo v razvitih gospodarstvih. Tisti, ki se usposabljajo za drugo delovno mesto, imajo pravico in možnost za višje nadomestilo, saj jim prešolanje omogoča nove zaposlitve.«

Nadomestilo za brezposelnost za starejše z največ delovne dobe zdaj mesec več Starejši od 55 let z več kot 25 leti delovne dobe naj bi nadomestilo za brezposelnost prejemali 25 mesecev namesto dosedanjih 24.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bodo s spremembo zakona o delovnih razmerjih starejši od 55 let z več kot 25 leti delovne dobe bolj prikrajšani, zato država s podaljšanjem časa prejemanja denarnega nadomestila in njegovim povišanjem v prvih treh mesecih prevzema del bremena za večjo varnost.

Rebolj meni, da je ta poteza glede na predlagana znižanja odpravnin in odpovednih rokov kozmetični popravek, a ministrstvo dodaja, da tovrstnim brezposelnim osebam tudi s povečanimi sredstvi za aktivno politiko zaposlovanja namenjajo posebno pozornost. Kot primer dodatne možnosti za izboljšanje njihove varnosti navajajo, da med vključitvijo v javna dela ali programe usposabljanja na delovnem mestu miruje njihova pravica do denarnega nadomestila.

Soglasna podpora za ohranitev stika s trgom dela Pravico do prejemanja nadomestila za brezposelnost bodo imeli po novem tudi registrirani brezposelni, ki z delom zaslužijo do 200 evrov čistega prejemka mesečno.

Podobno rešitev smo poznali tudi do zdaj, le da je bila omejitev precej nižja – okoli 40 evrov, pojasnjujejo na ministrstvu. Ta ukrep podpirajo tako na ministrstvu kot v sindikatu, saj brezposelnim omogoča ohranitev stika s trgom dela tudi takrat, kadar zanje ni primerne zaposlitve. V skladu z zakonom o malem delu ali prek podjemnih in drugih pogodb bodo lahko zaslužili do 200 evrov na mesec. Rebolj ob tem opozarja, da socialni transferji ne morejo biti višji od plač.