Črn dan za Senico

Današnje Finance pišejo o na črno zgrajenih podpornih zidovih, paviljonu, rezervoarju za vodo in podzemnem objektu, ki jih mora družba Posestvo Mala Seva oziroma nekdanji Bužekijan, podreti. Koprska gradbena inšpektorica Katarina Majdič je pred dvema tednoma izdala odločbo za posege zunaj gradbene parcele, na kateri stoji razvpita turistična kmetija nad Izolo, ki ima odprt razgled na najlepši del slovenske obale.

Okolica turistične kmetije je urejena brez gradbenega dovoljenja. Na črno je pozidanih 27 kamnitih podpornih zidov skupne dolžine okoli 1.500 metrov, paviljon ter za dva pomožna podzemna objekta.

Družba Mala Seva, ki jo vodi Predrag Šinik, uradni lastnik pa je prek družbe Lutu obalni kmet Edi Bužekijan, mora črno gradnjo odstraniti v 150 dneh. Odgovorni, tako Šinik in Bužekijan kot Senica, ki vztrajno zanika, da je v ozadju lastništva posestva, niso hoteli dati nobenih izjav, pišejo Finance.

Bančniki: Senica se je predstavil kot skriti lastnik Bančniki trdijo, da je vse podrobnosti pri najemanju posojil za posestvo urejal odvetnik Miro Senica, življenjski partner nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, in da se jim je predstavil kot dejanski, a skriti lastnik. Senica se zdaj tudi dogovarja z bančniki o možnostih, da bi našli kupca za posestvo.

Z rušitvijo podpornih zidov bo posestvo močno okrnjeno, med drugim bo onemogočena dostopna pot. V zemljiški knjigi je zaznamba črne gradnje na vseh parcelah okoli treh stavb, kar preprečuje prodajo posestva, vpis hipotek in uporabo zemljišč. Nasedla naložba naj bi bila zdaj dokončno onesposobljena in posesti ne morejo prodati kakšnemu bogatemu Rusu, za kar naj bi si prizadeval lastnik. V igri tudi odškodnina 10 milijonov evrov? Ustavno sodišče je letos spomladi zadržalo izvajanje izolskega odloka, ki omogoča gradnjo na kmetijskih zemljiščih in na podlagi katerega je bilo Bužekijanu izdano gradbeno dovoljenje za tri stavbe. Če bo odlok na ustavnem sodišču padel, bi lahko pravnomočno gradbeno dovoljenje razveljavili, kar bi bil za lastnika najugodnejši razplet. Lastnik bi tako od države lahko zahteval odškodnino za izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki pa je zaradi napake v upravnem postopku nezakonito. Odškodnina bi se lahko povzpela na deset milijonov evrov, so na koncu zapisali v Financah.