Burna zgodovina mejnih provokacij

Za dve evropski državi imata Slovenija in Hrvaška res burno zgodovino mejnih incidentov. Mimogrede – samo lani je hrvaška policija naštela 16 incidentov v Piranskem zalivu, ko so "slovenski ribiči poskušali nezakonito loviti ribe v hrvaškem delu Piranskega zaliva", kot so jih opisali. Na tiskovni konferenci oktobra lani, na kateri je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić podala to informacijo, je zatrdila, da to ne bo vplivalo na arbitražo, ker je "postopek arbitraže končan". Časi in mnenja se očitno spreminjajo.

Slovenski specialci na meji Naj začnemo z mejo, ki ta hip ni v ospredju, ker vsi pišejo in govorijo le o Piranskem zalivu. Toda Hotiza je bila prizorišče enega najhujših mejnih incidentov v zgodovini držav, ki bi se skoraj končal z obračunom na murskih poljih.

Avgusta leta 2006 je Slovenija na mejo pri zaselku Mürišče pri Hotizi poslala sto pripadnikov specialne policije. Razlog je bil, da je Hrvaška brez soglasja začela graditi protipoplavne nasipe in cesto do slovenskega naselja Mürišče. Specialci so tako zavarovali naselje, z bagrom pa so prekopali sporno hrvaško cesto, nanjo naložili drevesa in pred mejnim prehodom Hotiza – Sveti Martin na Muri postavili napise o policijski prisotnosti. Hrvati so v zameno na zaslišanje odpeljali novinarje, ki so poročali o incidentu.

Tedanja hrvaška zunanja ministrica, zdaj predsednica države Kolinda Grabar Kitarović, je dogodek označila kot "nepotrebno politiziranje", dejanje je pripisovala tudi predvolilnemu času v Slovenji. Naš zunanji minister Dimitrij Rupel pa je skoraj preroško dejal, da se Hrvaška nikoli ne drži nobenih dogovorov.

Aretirani Janez Podobnik Koliko se Hrvaška drži dogovorov, je bilo jasno že dve leti prej, septembra 2004. Tedaj je delegacija stranke SLS z Janezom Podobnikom na čelu obiskala Joška Jorasa. Na poti nazaj so jih ustavili hrvaški policisti in zahtevali dokumente. Delegacija je to zavrnila, češ da so na slovenski zemlji, začeli so se prerivati in Janez Podobnik se je zvalil po bregu. Hrvaški policisti so večino delegacije aretirali in jo odpeljali na policijsko postajo v Buje. Še istega dne so jih izpustili.

Naš tedanji zunanji minister Ivo Vajgl je na posvetovanje poklical slovenskega veleposlanika v Zagrebu, na zagovor pa je poklical tudi hrvaškega veleposlanika v Ljubljani. O incidentu je govoril tudi s komisarjem EU za zunanje zadeve Javierjem Solano, saj je tedaj Slovenija že bila članica EU, Hrvaška pa se je za članstvo še pogajala. Solana naj bi bil nad dogodkom osupel, so tedaj poročali naši mediji.

Na belem konju na Trdinov vrh Leto prej, novembra 2003, je za svojevrsten incident poskrbel Slaven Letica, član Hrvaške stranke prava. Za začetek predvolilne kampanje se je odločil, da bo na belem konju Emirju v oblačilih bana Josipa Jelačiča prijahal na Trdinov vrh do sporne vojašnice, v kateri so bili slovenski vojaki, a na hrvaškem ozemlju. Vojake je prosil, naj zapustijo okupirano vojašnico.

Slovensko zunanje ministrstvo je tedaj dogodek označilo za resen incident, a v kontekstu hrvaške predvolilne kampanje.

Prisluškovanje Sanaderju in Janši Z mejo pa je bil že povezan tudi prisluškovalni incident, v katerem je prisluhe menda posedovala slovenska Sova. Leta 2005 je v javnosti odjeknila novica, da sta se leta 2004 tik pred slovenskimi volitvami Ivo Sanader, tedanji hrvaški premier, in Janez Janša, tedaj v opoziciji, dogovarjala o insceniranju incidentov v Piranskem zalivu, ki naj bi Janezu Janši pomagali na oblast.

Prisluhe naj bi posnela Sova, javnost je o tem obvestil tedanji predsednik vlade Anton Rop, ki ga je Janša pozneje civilno tožil. Posnetki nikoli niso prišli v javnost, Rop pa je izjave obžaloval. Kot je tedaj pisal Rok Praprotnik za Dnevnik, je bilo južnim sosedom tedaj lahko prisluškovati, saj niso uporabljali kriptiranih komunikacij.