Pri politiki gre za odločanje, kako bomo v tej državi živeli, zato je nadvse pomembno, da se Milan predstavlja ljudem v neposrednem stiku, je v pogovoru za Demokracijo dejala Barbara Brezigar.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar, ki aktivno podpira predsedniškega kandidata Milana Zvera, je o njem dejala, da gre za kandidata, ki bo dober predsednik vseh državljanov in ki verodostojno zagovarja vrednote, ki so v današnjih časih nujne za obstoj države. Verjame, da Zver lahko zmaga in "da bo to dobro za vse, ki živimo v Sloveniji".
Prenosu tožilstva Brezigarjeva ni bila naklonjena
Nekdanja generalna državna tožilka je v intervjuju med drugim spregovorila tudi o prenosu tožilstva z ministrstva za pravosodje pod ministrstvo za notranje zadeve. Kot je dejala, sicer sama ni bila naklonjena tej rešitvi, a je po njenih besedah z vidika samostojnosti vseeno, pod katero ministrstvo je umeščeno državno tožilstvo. Državno tožilstvo je namreč samostojen državni organ, državni tožilci in njihovo vodstvo pa so v celoti odgovorni za rezultate svojega dela, pravi Brezigarjeva.
"Vlada oziroma ministrstvo – katerokoli že – kot sestavni del vlade ima do tožilstva le tiste pristojnosti, ki mu jih daje zakon, zato je pravo vprašanje, ali je prav, da je Zalarjev zakon o državnem tožilstvu glede delovanja znotraj državnotožilske organizacije vzel določene pristojnosti generalnemu državnemu tožilcu in na račun učinkovitosti zbirokratiziral delo," je dejala Brezigarjeva in dodala, da je takrat prevladal argument moči. Opozorila je na slab v zakon o državnem tožilstvu iz leta 2011, "s katerim je prejšnja vlada tako hitela, da v zakonu obstaja celo člen, v katerem je stavek, ki vsebinsko ni končan in nima ne repa ne glave".
Brezigarjeva: Politično pristransko ne ravna nihče, ki na svojo čast kaj da
Glede vpliva tako imenovanih botrov iz ozadja je dejala, da je problem to, da tistim iz ozadja vsi ne rečemo ne. "To po mojem pomeni, da se v Sloveniji še vedno nismo odločili, kako bomo živeli. Iz nekdanjega režima vlečemo navado, da se stvari urejajo netransparentno, da tistim, ki imajo pristojnosti, ne dovolimo, da bi te pristojnosti tudi v resnici izvajali. Tistim, ki so sprejeli odgovornost za vodenje države, bi morali dovoliti, da svoje delo opravijo, ne pa da njihove odločitve naletijo na nešteto blokad. Tako ni mogoče delati," je opozorila.
O namigih in očitkih, da naj bi pri svojem delu v nekaterih primerih ravnala politično pristransko, je dejala, da je prav vsem, ki to očitajo, jasno, da nikoli ni ravnala politično pristransko. "Tega v strokovnem delu ne počne nihče, ki na svojo čast kaj da," je zatrdila in dodala, da takšne kritike pri njej moti zgolj to, da ni ravnala pristransko in da je upoštevala dejstva ter imela enake 'vatle' in to zahtevala tudi od drugih.
Poskus enakopravnega obravnavanja je po njenem mnenju spodletel v primeru groženj predsednikoma vlade. Nekdanjemu in zdajšnjemu. V primeru, ko je pred leti policist na forumu grozil Janezu Janši z ubojem, je bil v času prejšnje vlade ta spet zaposlen na policiji, njegov primer pa je na sodišču zastaral. Na drugi strani so domnevnega atentatorja na Boruta Pahorja hitro obsodili na 11 let zapora. Zastaranje na sodišču, kot se je to zgodilo v primeru groženj policista, Brezigarjeva označuje za nedopustno in dodaja, da za "nekoga, ki kot policist grozi predsedniku vlade z ubojem, ni mesta v policiji".
"Vsi bi morali gledati na interes države"
O delu in usodi vlade je dejala, da je prepričana, da so ukrepi, ki jih je in jih še pripravlja vlada, nujni, če se želimo rešiti. "V takšni situaciji bi morali vsi gledati na interes države in to bi pričakovala tudi od opozicije," je povedala. O usodi, ki čaka slovensko vlado, ni želela ugibati, saj gre po njenih besedah tukaj za odločitve predsednika vlade in ministrov, ki so po njenem mnenju odvisne tudi od odzivnosti parlamentarnih strank in tega, ali bodo sprejeti ukrepi, ki jih predlaga vlada. "Kar pa zadeva moje želje, se zdijo vse težje uresničljive – da bi bila Slovenija uspešna država in domovina vseh svojih državljanov, v kateri bi imeli možnost odločanja in sodelovanja vsi odlični posamezniki, ki imajo občutek za skupno dobro," je sklenila Brezigarjeva.
4
