Sreda, 24. 12. 2008, 13.38
9 let, 3 mesece
Božič je praznik Božjega učlovečenja

Katoličani bodo praznovanje začeli že opolnoči s slovesnimi mašami. Kot meni soboški škof Marjan Turnšek, na skrivnosti učlovečenja "stoji in pade vse, kar verujemo in kar z življenjem pričujemo".
Prav zato, meni Turnšek, za kristjane "na tej prvi skrivnosti Jezusovega zemeljskega življenja stoji in pade vse, kar verujemo in kar z življenjem pričujemo". Kar je pri učlovečenju za Turnška hkrati "presenetljivo in čudovito", pa je dejstvo, da se je Jezusov "Jaz" pričel po rojstvu izražati tudi po človeški naravi. Dokler se je Bog izražal samo v Božji naravi, ni bil za človeka neposredno dojemljiv, pojasnjuje škof.
Škof Turnšek sicer poudarja, da božični praznik sam po sebi, "kot rojstvo Odrešenika v revščini Betlehema", nima nič skupnega s potrošništvom. Zato je komercialno "obarvano" zunanje praznovanje božiča, kot razlaga, tuje pravemu krščanskemu duhu praznovanja tega praznika.
Po njegovih besedah prav božična skrivnost "že skozi 2000 let odgovarja na vprašanje: od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Sporočilo božiča je sicer vedno enako, vendar pa je odgovor nanj vsako leto drugačen," je dejal.
Kot je izpostavil nadškof, je papež Benedikt XVI. v okrožnici Rešeni v upanju zapisal, da "človeka ne more odrešiti znanost, človek je odrešen po ljubezni". Vendar samo človeška ljubezen po Uranovem mnenju "ni absolutna, ker jo vedno ogroža smrt, zato človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah. Samo Bog daje upanje, ki še tako temno noč razsvetli z lučjo novega življenja in veselja".
Poleg splošnega pomena praznika pa nadškof spominja, da je božič za vse kristjane predvsem praznik Kristusovega rojstva. "Osrednja vsebina božičnega praznika je: Kristus, Božji Sin se je učlovečil, v Betlehemu se je rodil kot človek; tako je prišel na svet, da bi vse ljudi odrešil," meni Kramberger. Zato je po njegovo božič za vernike praznik hvaležnosti, ki ga izraža trojno slovesno praznično bogoslužje.
Čeprav vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, praznika ne obhajajo istočasno. Razlog je v uvedbi gregorijanskega koledarja, ki nosi ime po papežu Gregorju XIII. Z uvedbo koledarja, ki je popravljal dotedanjega julijanskega, so katoliške dežele leta 1582 prešle neposredno iz 4. na 15. oktober. Razlika med gregorijanskim in julijanskim koedarjem, ki je še danes v rabi pri pravoslavnih, pa danes znaša 13 dni, tako da božič obhajajo 7. januarja.
S praznovanjem božiča je povezana tudi tradicija lika Božička, ki naj bi v noči na 25. december obiskoval domove in obdaroval otroke.
Koprski škof Metod Pirih bo nocoj daroval polnočnico v konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici, na božični dan pa bo ob 10. uri maševal v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja. Prav tam bo polnočnico daroval pomožni škof Jurij Bizjak, ki bo v četrtek ob 9.30 maševal v cerkvi sv. Marka v Kopru. Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik bo za polnočnico maševal pred kapelo Marije snežne na Veliki Planini, na božič pa bo ob 11. uri daroval sv. mašo v Domu starejših občanov Ljubljana - Šiška.
Mariborski pomožni škof Peter Štumpf bo polnočno sv. mašo daroval v župnijski cerkvi sv. Jakoba apostola v Pamečah pri Slovenj Gradcu, na božič pa ob 10. uri v cerkvi sv. Ane v Framu. Drugi mariborski pomožni škof Jožef Smej bo polnočnico daroval v župniji Sv. Ane v Slovenskih Goricah, v četrtek pa bo tam ob 11. uri daroval tudi božično mašo. Murskosoboški škof Marjan Turnšek bo polnočno sv. mašo daroval v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti, v četrtek pa bo tam maševal ob 10. uri. Novomeški škof Andrej Glavan bo polnočnico daroval v tamkajšnji stolnici sv. Nikolaja, kjer bo v četrtek ob 10.30 daroval še božično mašo.