Biografija Danila Türka

Bil je prvi slovenski veleposlanik pri Organizaciji združenih narodov (OZN) in pomočnik generalnega sekretarja OZN za politične zadeve. Pred izvolitvijo za predsednika države je bil na Pravni fakulteti v Ljubljani profesor mednarodnega prava. Türk se je rodil 19. februarja 1952 v Mariboru, kjer je kasneje končal tudi osnovno šolo in gimnazijo. Na Pravno fakulteto v Ljubljani se je vpisal v študijskem letu 1970/71, diplomiral pa februarja 1975 na temo Možne proceduralne osnove za uveljavljanje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji pred organi OZN.

Magistriral je na temo mednarodnopravnega varstva manjšin

Po diplomi se je posvetil preučevanju problematike manjšin in človekovih pravic in se zaposlil kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva (SZDL) Slovenije. Na Pravni fakulteti v Beogradu je leta 1978 magistriral z magistrsko nalogo na temo mednarodnopravnega varstva manjšin in istega leta postal asistent za mednarodno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Doktoriral je na temo načela neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednarodnem pravu

Vojaški rok je odslužil v 1978/79, nato pa se vrnil k delu na področju manjšinskih vprašanj kot predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja SZDL do leta 1982. Tega leta je na ljubljanski Pravni fakulteti doktoriral na temo načela neintervencije v mednarodnih odnosih in v mednarodnem pravu.

Leta 1995 je bil imenovan za rednega profesorja za mednarodno pravo Decembra 1982 je bil izvoljen za docenta za mednarodno pravo in se zaposlil na Pravni fakulteti v Ljubljani. Leta 1987 je bil izvoljen za izrednega profesorja, leta 1995 pa za rednega profesorja za mednarodno pravo. V letih od 1983 do 1992 je bil tudi predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na fakulteti.

Vseskozi si je prizadeval za varstvo človekovih pravic

Vsa ta leta se je posvečal raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter prizadevanjem za varstvo človekovih pravic. Z Amnesty International je sodeloval od leta 1975 in večkrat svetoval v zvezi z različnimi primeri kršitev v tedanji Jugoslaviji. Izvoljen je bil v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin (1984 - 1992). Za podkomisijo je napisal več študij o svobodi do izražanja in uresničevanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Leta 1991 je bil tudi njen predsednik.

Leta 1987 je dal pobudo za ustanovitev Sveta za človekove pravice v Sloveniji. Sodeloval je pri njegovi ustanovitvi, do katere je prišlo v okviru SZDL v začetku leta 1988, po letu 1989 pa je svet deloval kot samostojna ustanova. Bil je tudi podpredsednik sveta.

Poleti 1991 je takrat še nepriznano Slovenijo predstavljal svetu

Po razglasitvi neodvisnosti Slovenije se je dejavno vključil v njeno diplomatsko dejavnost. Julija in avgusta 1991 je neformalno, s pooblastilom zunanjega ministra, predstavljal takrat še nepriznano Slovenijo v Ženevi v stikih s predstavniki OZN, Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in Sveta Evrope.

Septembra 1991 je bil vključen v slovensko delegacijo na Konferenci o Jugoslaviji, v kateri je sodeloval do avgusta 1992. V tem času je napisal tudi več osnutkov memorandumov Republike Slovenije za Arbitražno komisijo Konference o Jugoslaviji, t. i. Badinterjevo komisijo, vključno s prvim iz novembra 1991, ki je pripomogel k ugotovitvi komisije o razpadu Jugoslavije in enakopravnosti njenih naslednic.

Bil je tudi prvi slovenski veleposlanik pri OZN

Kot prvi slovenski veleposlanik pri OZN je leta 1992 odpotoval v New York. Dokaz o uspešnosti Slovenije v OZN je bila izvolitev leta 1997 in uspešno opravljeno delo v Varnostnem svetu (1998/99).

V OZN je bil najožji Annanov sodelavec Ob koncu dela v Varnostnem svetu ga je generalni sekretar OZN Kofi Annan povabil k sodelovanju na mestu svojega pomočnika za politične zadeve. Več kot pet let je med drugim analitično in svetovalno deloval v zvezi s tedanjimi kriznimi žarišči, kot npr. Balkan, zlasti Kosovo in Makedonija, Palestina, Afganistan in Irak.

Maja 2006 je bil izvoljen za prodekana Pravne fakultete v Ljubljani

Po 13 letih dela v New Yorku se je poleti 2005 vrnil v Slovenijo in na Pravni fakulteti v Ljubljani nadaljeval z delom kot profesor mednarodnega prava in več drugih povezanih predmetov. Od maja 2006 je bil prodekan Pravne fakultete, 11. novembra letos pa je bil izvoljen za predsednika republike.

Med predsedniško kampanjo sta Danilu Türku ob strani stali soproga Barbara in 27-letna hči Helena.