Val ogorčenja, ki ga je povzročil ameriški veleposlanik Mussomeli, ko naj bi se ponujal za posrednika pri sestavi nove vladne koalicije, se še ni polegel. Bi morala biti uradna reakcija še odločnejša?
Domnevno vmešavanje ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija v povolilno dogajanje suverene države je dodobra dvignilo temperaturo v že tako pregretem ozračju iskanja koalicijskih partnerjev in oblikovanja nove koalicijske vlade. Razumljivo, da je zato tudi pregovorno mirnemu in diplomatsko uglajenemu predsedniku države Danilu Türku včeraj "dvignilo pokrovko" in je odločno okrcal ameriškega veleposlanika, ki je preveč na glas razmišljal, kakšna bi bila najboljša slovenska vladna koalicija. "Vlade ne sestavljajo tuji veleposlaniki in nobeni drugi tuji predstavniki. Vlado sestavljamo mi, ljudje v Sloveniji in naše politične stranke." Ogorčenje nad ameriškim veleposlaništvom so potem izrazili tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu, ki ga vodi odhajajoči minister Samuel Žbogar.
Je tovrstna praksa delovanja veleposlanikov običajna v mednarodnih odnosih, smo vprašali nekatere veleposlanike in strokovnjake za mednarodne odnose:
Kračun: Vsaka pomoč pri premagovanju ovir v komunikaciji je dobrodošla
Nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Davorin Kračun pravi, da ga kot državljana žalosti, da politiki igrajo igro in jim nikakor ne uspe "spraviti" skupaj dogovora o prihodnji koaliciji, ki bi temeljila na izidu volitev. "Vsaka pomoč pri premagovanju ovir, ki so v komunikaciji med predsedniki različnih strank, je zato dobrodošla. Veleposlaniki se praviloma ne vmešavajo v notranje zadeve države gostiteljice. Je pa razumljivo, da dogajanja spremljajo ter da pri tem komunicirajo s političnimi akterji in o tem seveda poročajo svojim vladam. Ker ne vem, kaj se je konkretno dogajalo v tem primeru, ne bi mogel reči, ali je šlo za vmešavanje v notranje zadeve suverene države ali le za običajno komunikacijo diplomatov s pomembnimi političnimi akterji."
Bučar: Slovenija je to ocenila kot vmešavanje v notranje zadeve
Bojko Bučar, strokovnjak za mednarodne odnose, sicer ne pozna vsebine "spornih" pogovorov ameriškega veleposlanika z nekateri slovenskimi politiki: "Glede na to, da je tudi naše zunanje ministrstvo reagiralo – poklicali so ameriškega veleposlanika po telefonu –, je očitno, da je naša oblast, ki upam, da več ve kot jaz in vi, to ocenila kot nedopustno vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Problem je drugje: tovrstna reakcija je, če je seveda tako, kot sem povedal, premila. Kar pa seveda kaže na odnos države Slovenije do ZDA. Morda bi morala naša država tudi uradno protestirati zoper ravnanje ameriškega veleposlanika."
Šuklje: Če veleposlanik izreče takšne ocene, to več pove o državi kot o veleposlaniku
Borut Šuklje, politični analitik in nekdanji slovenski veleposlanik v Beogradu, poudarja, da je pri vsem skupaj treba upoštevati dve stvari: "Prva je, da je ena glavnih vsebinskih nalog vsakega veleposlanika, tudi ameriškega, da zbira verodostojne informacije o tem, kaj se dogaja v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju države gostiteljice. Zbira torej informacije, ki so pomembne za državo, katerega suverena kot veleposlanik pač predstavlja. V skladu s tem je tudi primoran ter ima seveda tudi možnost in priložnost, da se srečuje z najvišjimi predstavniki države, v kateri službuje. Druga stvar pa je, da mora veleposlanik pri svojem delu paziti na eno samo stvar, ne sme komentirati zadev, ki se dogajajo v državi gostiteljici. Če pa jih že komentira, to največkrat pomeni, da je to naredil po nalogu svojih predpostavljenih, skratka po nalogu oziroma namigu svojih nadrejenih. Če se to zgodi, to pomeni, da je ocena politike neke države, v kateri veleposlanik predstavlja tujo državo, običajno nestabilna. Če povem drugače, če se to zgodi, to pove veliko več o državi, o kateri so te besede izrečene, kot o samem veleposlaniku države, ki jih je izrekel."