Na dnevnem redu državnega zbora bo prvo branje novega predloga zakona o RTV Slovenija, ki ga je ministrstvo za kulturo predstavilo že marca.
Največje spremembe se nanašajo na status in upravljanje RTV Slovenija. »Nacionalka« bi sicer še naprej ostala v lasti države, a bi postala samostojna pravna oseba javnega prava s posebnim nacionalnim in kulturnim pomenom, ki bi s tržnimi sredstvi zagotavljala svoje nepridobitno javno poslanstvo.
"Več strokovnosti in več odgovornosti na RTV zahteva več avtonomije," je ob predlaganih spremembah že pred časom povedala ministrica za kulturo Majda Širca. Avtonomija naj bi se pokazala tudi s tem, da bo RTV lahko samostojno upravljal s svojim premoženjem.
Nič več javni uslužbenci?
Največ nasprotovanj je bilo slišati o predlogu, da zaposleni na RTV ne bi bili več javni uslužbenci. Tako, denimo, sindikat kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija meni, da bo uveljavitev tega zakona škodila nadaljnjemu avtonomnemu ustvarjanju kulturnih in umetniških delavcev, ki imajo v tej hiši status javnih uslužbencev.
Svet RTV bo skoraj prepolovljen
Število članov Sveta RTV bi se skoraj prepolovilo: namesto sedanjih 29 naj bi jih bilo po novem 15 (sprva so predlagali samo 11). Pet članov bo imenoval državni zbor, po enega pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), Zveza društvenih organizacij Slovenije in rektorska konferenca. Dva člana bo imenoval predsednik države, in sicer enega na predlog italijanske in madžarske narodne skupnost ter enega na predlog verskih skupnosti, preostale tri člane pa bodo neposredno volili zaposleni na RTV Slovenija, pri čemer bodo zastopani informativna dejavnost, kulturno-umetniška dejavnost in tehnika.
Svet RTV naj bi po novem imel značilnosti skupščine delniške družbe, saj RTV Slovenija po predlogu novega zakona ne bi več bil del javnih služb, mandat članov v njem pa bo petletni.
RTV bo dobil delavskega direktorja
V nadzornem svetu bo za dobo pet let sedelo sedem članov. Tri imenuje državni zbor, od tega vsaj enega na predlog opozicije, dva Svet RTV ter po enega vlada in svet delavcev. Uprava bo petčlanska in okrepljena z novo funkcijo delavskega direktorja, ki ga imenuje svet delavcev. Generalnega direktorja bodo imenovali na predlog nadzornega sveta in, tako kot preostale tri člane, na podlagi javnega razpisa.
Odgovorni uredniki največ osem let zapored
Uprava podjetja bo za dobo štiri leta z največ eno zaporedno ponovitvijo imenovala odgovorne urednike, a bo morala pridobiti mnenje večine programskih delavcev v uredništvih. Če mnenje ne bi bilo pozitivno, bo potrebno soglasje Sveta RTV, a ima v tem primeru uredništvo pravico svetu predlagati svojega kandidata.
Prispevek ostaja, parlamentarni program pa državnem zboru
Kljub nekaterim drugačnim obljubam in pričakovanjem RTV prispevek ostaja, nov zakon pa mu celo dopušča usklajevanje z inflacijo. Med spremembami, ki jih bo mogoče neposredno začutiti na zaslonih TV-sprejemnikov, je tudi ta, da bo parlamentarni program v pristojnosti DZ, pri čemer je predvideno prehodno obdobje dveh let.
SD: Nekaj vprašanj ostaja, a zakon bodo podprli
V SD imajo vprašanja predvsem glede vodenja in statusa RTV Slovenija ter sestave sveta, a bodo v državnem zboru predlog zakona podprli. Podpirajo zmanjševanje števila članov v svetu RTV, a se ne strinjajo z izključitvijo kakšne od manjšin, prav tako pa ostaja vprašanje zastopanosti drugih skupin.
SDS: Zakon, ki ima toliko nasprotovanj, je treba zavrniti
Poslanska skupina SDS zakona ne podpira, saj je po njihovem mnenju še eden v vrsti zakonov, za katere ni bilo doseženo niti politično niti strokovno soglasje. Navajajo, da so se proti izrekli tudi v sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV SLO in sindikatu delavcev radiofuzije Slovenije ter Svetu delavcev RTV, predvsem zato, ker po novem zakonu zaposleni na RTV ne bi bili več javni uslužbenci.
Največja opozicijska stranka ugotavlja, da tudi v vladi ni soglasja, saj zakonu nasprotuje Ministrstvo za javno upravo RS, ki zakonu očita, da ne bo povečal avtonomije javnega servisa v odnosu do centrov politične in kapitalske moči na področju informiranja in ustvarjanja programskih vsebin, prav tako pa ne bo dosegel večje učinkovitosti poslovanja, ki bo usmerjena v večjo kakovost programov.
2
