Več kot referendum

Italijanski volivci so v nedeljo in ponedeljek zavrnili načrte postavitve jedrskih elektrarn, kar pomeni, da bo tudi Italija, tako kot denimo Avstrija, še naprej ostala brez jedrske energije. Avstrija je sicer tudi ena tistih držav, ki najglasneje nasprotujejo pridobivanju jedrske energije, pri čemer večkrat izraža dvome o varnosti nam znane nuklearke v Krškem. Referendum o jedrski energiji je v Italiji potekal na zahtevo nasprotnikov jedrskega programa, ki želijo popolno prepoved gradnje jedrskih elektrarn. Želja po energetski varnosti po drugi strani vodi Italijo v tudi nam znano gradnjo terminalov za skladiščenje plina, kar je zgolj eden od vidikov energetske selekcije in nedvomno očitek k varovanju okolja. Italijani so tako po letu 1987 in po katastrofi v Černobilu drugič glasovali o jedrski energiji. Se pravi, obakrat pod krepkim vtisom katastrof. Realno?

Nedvomno bi bilo zanimivo vedeti, v kolikšni meri volivci, ki se udeležijo referendumov, glasujejo na podlagi samega predmeta, vprašanja, ki jim ga zastavljajo. Več kot očitno je namreč, da Berlusconi, obkrožen škandalov in obtežen s sočnimi metaforami, tokrat na referendumu preprosto ni imel možnosti za zmago. Poznate še koga? Sporočilo Italijanov, ki so prišli na volišča, je bilo jasno. Klasičen ne politiki in pojavi Viteza, ki če ga že ne bo prisilil v odstop zaradi referendumske zavrnitve, prinaša nemara vsaj pozitiven rezultat za okolje. Vsega morda res ni mogoče dobiti z enim glasom.

Podobna zgodba vtisa se dogaja v Nemčiji, ki je pred časom spremenila odločitev o podaljšanju delovanja in se odločila, da bo do leta 2020 zaprla vse jedrske elektrarne v državi. Kanclerka je ob pritisku vse krepkejših Zelenih spoznala, da lahko tudi v tej zgodbi pridobi. Kot je ob tem dejala Angela Merkel, je odločitev rezultat temeljitega premisleka in posvetovanja s strokovnjaki. "Želimo si, da bi bilo v prihodnosti pridobivanje energije varnejše, zanesljivejše in tudi cenovno ugodnejše. Da bomo zagotovili vse potrebno, moramo imeti pravi pristop do obnovljivih virov energije," je dodala. Nemčija bo tako 22 odstotkov energije, ki jo je do zdaj pridobivala z jedrskimi elektrarnami, morala nadomestiti z uvedbo drugih virov.

Pri nas prav politične volje za zaprtje jedrskega reaktorja ni. Prej obratno, preigrava se možnosti gradnje drugega bloka, podaljševanja delovanje tega … Pri čemer se sorazmerna počasnost premika k obnovljivim virom energije dodatno ustavlja s projektom TEŠ6, ki tudi kakšnih resnejših multiplikativnih učinkov na gospodarstvo regije nima, saj zgolj ohranja trenutna (nekonkurenčna) razmerja še krepko v prihodnost. Prav v tej skici je ključni poudarek, saj je treba prepoznati dejstvo, da zgolj alternativa ni nujno najprimernejša alternativa.