Podjetnica Tanja Skaza: Največji zaklad podjetja so zaposleni (video)

Družinsko podjetje Plastika Skaza iz Velenja je že več kot 35 let del razvoja Šaleške doline, ki zaposluje več kot 200 ljudi. Podjetje je razvojno usmerjeno, za znane multinacionalke, kot so Ikea, Gorenje in Landis&Gyr, razvija in proizvaja izdelke, ki so produkt lastnega razvojnega oddelka. Razvili so tudi lastni blagovni znamki Organko, kuhinjski koš za ločevanje bioloških odpadkov, in Cuisine – C! Style your home, linijo kuhinjskih dizajnerskih izdelkov. So tudi prvi produktno razvojni dobavitelj na svetu za Ikeo. V 90 odstotkih izdelke izvažajo na trge Evrope, Rusije, ZDA in Kitajske. Podjetje je lani dobilo tudi naziv menedžerkam prijazno podjetje, ki ga podeljuje Združenje Manager, zakonca Skaza sta bila uvrščena tudi na listo najbogatejših Slovencev, podjetje pa je tudi član Slovenian Business Cluba.

Danes se z lastno blagovno znamko predstavljate na sejmu v Parizu. Tako je, gre za enega največjih trendsetterskih sejmov Maison&Objet. Predstavili bomo novo linijo lastne blagovne znamke Cuisine, in sicer liniji Contessa in Cubix, obe v šestih barvah, ter ekskluzivno prvič na svetu linijo Viva v zlati in srebrni barvi, ki sta zelo zahtevni. Naj pojasnim, da se na ta pariški sejem čaka približno tri leta. Zato sem zelo ponosna, da so nas takoj uvrstili na seznam razstavljavcev, in sicer ob bok znamkam, kot so Alessi, Koziol, Joseph&Joseph, Zak design …

Kako ocenjujete slovensko poslovno okolje, kaj manjka, kaj bi predlagali podjetnikom, da bi v teh kriznih časih uspešno vodili svoja podjetja? To vprašanje se je odprlo tudi v Slovenian Business Clubu, torej kaj bi morala Slovenija spremeniti, da bi bila uspešnejša. Zame je zelo pomemben ustrezen, strokoven kader. Nikakor pa ne smemo imeti stališča, da je kriza. Če ljudje delajo nekaj, v čemer so najboljši, v čemer uživajo, potem to pomeni tudi uspešnost, ne glede na krizo. Živimo v kalupu, kjer nam vsi razlagajo, da je kriza povsod, kar ne drži. Spremljamo lahko podjetja, ki imajo kljub krizi 40-odstotno rast.

Več kot 97 odstotkov vaših izdelkov izvažate v tujino. Nam lahko pojasnite razliko med poslovanjem v tujini in doma? V Sloveniji je zelo težko funkcionirati, saj ljudje sprejmejo izdelke proizvajalca, plačajo pa mu ne. Kar zadeva naše izvozne kupce, je razlika v tem, da tuji kupci cenijo proizvajalca, dobavitelja, ga za njegove izdelke tudi redno plačujejo, rastejo s proizvajalcem, mu svetujejo. Tam lahko pokažeš, kaj znaš, tujci tudi sprašujejo za mnenje, spoštujejo naše nasvete. Plastika Skaza sicer manjši delež svojih izdelkov proda v Sloveniji, predvsem nekaj plastičnih delov za Gorenje. A smo pri tem izključno samo proizvajalci, medtem ko smo pri tujcih v bistvu tudi razvojni dobavitelj, sodelujemo, tujci so odprti za razgovor, prevladuje sinergija. Plačilne pogoje imajo bolje urejene in tudi pomoč. Dobiš vse, kar potrebuješ.

Kako je vaše podjetje vpeto v lokalno skupnost? V lokalno okolje smo vpeti tako, da zaposlujemo okoli 200 lokalnih prebivalcev, kar pomeni, da dajemo kruh 200 družinam. Veliko delujemo tudi humanitarno, doniramo predvsem za otroke in šport. V našem podjetju to počnemo tako, da podpiramo naše zaposlene, da jim nudimo izobraževanja, da se zaposleni dobro počutijo. Zato tudi imamo slogan Vsi delci štejejo, kar pomeni, da je skrb za delavca na prvem mestu in da je pomemben vsak člen. Poskrbimo tudi za druženja, zabave, božičnice, rekreacijo, za dobro delo dobijo bonuse, imamo akcijo delavec meseca.

Na takšen način torej motivirate zaposlene? Absolutno. Vse skupaj se nato odraža v njihovi učinkovitosti, pripadnosti podjetju, kar smo videli leta 2008, ko smo tudi mi doživeli krizo, saj smo v Gorenju, kjer smo imeli 25-odstotni tržni delež, izgubili 20 odstotkov. Zaposlenim ni bila težava vzdržati, delati samo štiri dni v tednu …

Zakaj ste se odločili za članstvo v Slovenia Business Clubu, kaj to pomeni za podjetje, kaj lahko združenje sploh nudi? Moram priznati, da ko je bil Uroš Slak tukaj prvič, smo se zelo razveselili. Za nas je to zelo pomembno, saj imamo dobro proizvodnjo in razvoj, nismo pa toliko prodajno naravnani. Klub naj bi povezoval sinergije med podjetniki v zasebni lasti, mi namreč nimamo štiriletnih mandatov in osemurnega delovnika. Zbudimo se s skrbmi in spat gremo s skrbmi, kako bomo dali plače zaposlenim. Računamo tudi na to, da bomo Sloveniji na tak način lahko pokazali, kaj delamo. Združeni smo lahko bolj močni, bolj prepoznavni. Gre za povezovanje izkušenj z novimi idejami, mladih in starih, hitreje lahko uspeš, ker pač ne gre za odkrivanje tople vode.

Pogoji za članstvo so strogi, nobenih tajkunov, politične opredeljenosti, redne plače, da lastniki niso v kazenskih postopkih … To so odlična izhodišča. Člani kluba se strinjamo, da delodajalec, ki nima denarja za izplačilo plač ali prispevkov, mora razmišljati o reorganizaciji svojega podjetja. Ker gonilo dobrega podjetja so zaposleni. Podjetje ne zraste od ene ali dveh oseb, ti sta pomembni za vodenje, usmerjanje podjetja, bistvo pa je v zadovoljnih in sposobnih zaposlenih. Zaposleni morajo poznati vizijo podjetja za deset let, vedeti morajo, kaj je cilj, zato da tudi oni sami verjamemo v svoj uspeh. Mi vsi smo delavci.

Med krizo leta 2008 ste v podjetju začeli razmišljati, kako iz zagate, zato ste razvili lastno blagovno znamko. Tako je, leta 2010 smo dali na trg koš za smeti Organko. To je naš prvi lastni produkt.

Ali ste ga patentirali? Ne, ker nismo izumili nič novega, podoben koš obstaja na trgu že precej let in se imenuje Bokashi set, smo pa patentirali ime. Obstoječi koš smo prilagodili slovenskim razmeram, navadam, evropskim standardom. Spremenili smo dizajn – pokrovka in pipica sta naši, tudi to smo patentirali. V tujini ga prodajamo pod imenom Bokashi Organko. Takrat smo ugotovili, da potrebujemo večji trg. Tudi če bi v Sloveniji dobili približno 20-odstotni tržni delež, je to premalo za izdelek, ki ga potrebuje vsako gospodinjstvo. Zato smo začeli tipati po tujem trgu in ugotovili, da je Organko, ki je zelo ekološki izdelek, morda premalo, saj niso vse države ekološko usmerjene, zato smo razmišljali, da bi bilo mogoče dobro ponuditi še kaj. Leta 2012 smo tako razvili Cuisine, kuhinjske izdelke za dom, vendar pa s sodobnim dizajnom.

Želeli smo pokazati, da so lahko tudi plastični izdelki lepi, stilski, estetski, ne pa nevarni oziroma škodljivi. Vendar pa je delež teh lastnih izdelkov v podjetju zelo majhen. Skoraj 35 odstotkov tržnega deleža pokrivamo z Ikeo, kjer smo tudi prvi na svetu produktno-razvojni dobavitelj za Ikeo, kar pomeni, da izdelek sami razvijemo in proizvajamo, vendar pa tega ne moremo tržiti, to trži Ikea.

Drugo področje, kjer smo zelo dobri in specializirani, je elektroindustrija, pokrivamo največji koncern Landis&Gyr. Tudi zanje smo razvojni dobavitelj električnih omaric, tako da je pri nas še vedno fokus na tem in manj na dizajnerskih izdelkih. Lastna blagovna znamka predstavlja nekih sedem odstotkov tržnega deleža.

Poudarjate, da je podjetje okoljsko naravnano, pa vendar plastika ni nekaj, kar bi bilo okolju prijazno, je težko ali sploh ni razgradljiva. Tehnologija je tako napredovala, da o čem takšnem ne moremo več govoriti. Na trg bomo kmalu dali izdelke iz biorazgradljive plastike, in sicer v obliki posod za rože, zelišča, ko bomo pokazali, da se lahko posoda v zemlji sama razgradi. Plastika je tako dovršena, da je dejansko skoraj bolj prijazna do narave kot pa steklo ali keramika. Vse, kar je iz plastike, je lahko estetsko, se pa ne razbije: lahko jo uporabljamo v mikrovalovkah, umivamo v pomivalnih strojih. Naredili smo celotno linijo iz reciklirane plastike, iz plastenk, s čimer smo naredili velik bum v tujini, kjer še niso začeli uporabljati gospodinjskih izdelkov iz reciklirane plastike, ki je zelo uporabna.

Naša plastika je namreč brez melanina, ki je nevaren in smo ga včasih uporabljali. Nekaj let nazaj so bili izdelki za kuhinjo, kot so krožniki, z melanimom prepovedani, ker vsebujejo določene primesi, ki so zdravju škodljive. Naša plastika nima nobenih škodljivih primesi.

Kaj bi svetovali mladim, ki začenjajo poslovno pot, pa so brez denarja? Tudi jaz sem bila med njimi. Zato je zelo dobro, da podjetje najde in zaposli ustrezne kadre in da ti kadri resnično delajo na področjih, ki jih obvladajo. Danes se ljudje zaposlujejo z vsemi vrstami titul – krivi smo seveda delodajalci –, potem pa jih delodajalec razporedi na delovno mesto glede na titulo namesto glede na znanje. Absolutno je pomembno, da jih zaposliš na področju, na katerem so dobri, saj lahko svoje znanje še nadgradijo. Mladim bi svetovala, naj se na ustrašijo, krize ni, svet je dovolj velik. Krizo moramo spremeniti v pozitivno stvar, pri svoji rasti pa moraš biti fleksibilen. Kot sem že pojasnila, posledica krize podjetja iz leta 2008 je lastna blagovna znamka.

Lani je podjetje prejelo naziv menedžerkam prijazno podjetje. Kaj vam to pomeni? Moram reči, da smo bili tega naziva zelo veseli. V podjetju imamo namreč 57 odstotkov žensk na vodilnih položajih. To seveda ne pomeni, da smo samozadostne: brez moških, ki so res strokovnjaki, pač ne gre. Gre za to, da so ženske pri nas bolj v ospredju, medtem ko so moški bolj v ozadju. Naziva smo zelo veseli, sama ocenjujem, da lahko ženske delujemo na več frontah hkrati.

Vi in mož Igor sta bila letos uvrščena na lestvico najbogatejših Slovencev. Moram poudariti, da to ni naš denar, to je denar podjetja, v katerega smo vključeni vsi zaposleni. To za nas pomeni, da smo uspešni in da še rastemo, da dobro delamo, da obstajamo, da želimo nekaj narediti.