Pobalinstvo na morju

Fedor Anton Umek se je 1. avgusta z jadrnico Alycone vračal iz luke Gredo v Italiji domov v Izolo. Opazil je, da se mu od zadaj z desne strani približuje tovorna ladja Atlantic Ocean. Preveril je azimutni kot do te ladje in ugotovil, da nista v kolizijskem kursu, zato je nadaljeval plovbo v predvidenem kurzu in ohranil nastavitev jader.

"Videti je bilo, da bo tovorna ladja prešla mojo smer dobre 0,4 milje za mojo krmo, potem pa je spremenila svojo smer za dobrih 20 stopinj in povečala hitrost s 14,5 na 16,5 vozla. Premec je usmerila natančno name in izsilila, da sem moral takoj spremeniti kurz za dobrih 50 stopinj v desno. Zaradi izsiljenega manevra je mojo smer prešla pred mojim premcem samo za dobrih 150 metrov," svoje neprijetno bližnje srečanje opisuje Umek. Prepričan, da je šlo za zastraševanje in izsiljevanje, je zadevo skušal javiti koprski luški kapetaniji, ki je očitno imela drugo delo, zato je obrnil številko policije, kjer pa so ga usmerili na pomorsko inšpekcijo.

Ne smejo spreminjati smeri in hitrosti Inšpektor je ocenil, da je pravzaprav Umek tisti, ki je kršil mednarodna pravila, zato mu je izrekel ustni opomin. "Poučil me je, da bi moral kot športna jadrnica prečkati plovni pas za tovorne ladje pod kotom 90 stopinj in se pri tem skliceval na 11. člen pravilnika o izogibanju trčenju na morju. Pri tem pa seveda zamolčal, da določila istega pravilnika v 18. členu izrecno določajo, da vozilo, ki ima prednost, ne sme spreminjati smeri in hitrosti vožnje," vztraja Umek.

"Načeloma to drži," odgovarja pristaniški kapitan Davorin Fantulin , "a če se vprašanje nanaša na dogodek gospoda Umeka, kjer se je plovba odvijala v shemi ločene plovbe, to ne drži." V Tržaškem zalivu je bila leta 2004 namreč vzpostavljena shema ločene plovbe z namenom, da bi se zmanjšala možnost trčenja ladij, še dodaja kapitan. Po tem pravilniku plovilo, krajše od 20 metrov, ali jadrnica ne sme ovirati varnega prehoda plovilu na mehanski pogon, ki pluje v smeri plovne poti.

Kot če na cestah ne bi bilo policistov "Dejstva, da je ladja namenoma manevrirala tako, da bi me prestrašila, inšpektor sploh ni želel upoštevati z izgovorom, češ da so na morju takšni in drugačni ljudje," je vztrajen Umek. Prepričan je, da je inšpektor s takšnim odgovorom zadel bistvo stvari: preprečiti je treba pobalinstvo, ki lahko vodi do nesreče. "Žal je situacija na morju takšna, kot če bi imeli ceste, pa na njih ne bi bilo policistov. Pomorska inšpekcija črpa vse podatke o gibanju plovil na morju prek sistema AIS (Automatic Identification sistem), ki pa manjših plovil ne vidi. Na morju niso prisotni in vse delo opravijo izza računalnikov," je kritičen jadralec.

Fantulin potrjuje, da AIS omogoča le nadzor plovil, ki imajo vgrajen AIS oddajnik, zato je "… predvidena nadgradnja sistema s postavitvijo radarskih senzorjev. Z radarji bo mogoče nadzirati tudi manjša plovila." Hkrati zanika, da nadzora nad prometom na morju praktično ni. "Promet Uprava RS za pomorstvo nadzoruje elektronsko, vizualno, torej s patruljo po kopnem vzdolž obale, pa tudi na morju s plovili uprave. Predvsem v poletnem času se patrulje na morju izvajajo vsakodnevno," zatrjuje Fantulin.

Avgusta kopalcu gliser odtrgal nogo A nesreče na morju se dogajajo. Zadnja se je zgodila konec avgusta v Luciji med nočnim kopanjem, ko je enemu od kopalcev neznani gliser odtrgal nogo, ko je plaval 400 metrov od obale. "Število nesreč na morju je lahko statistično navidezno veliko, saj se nezgode prijavijo na obrazcu prijava nezgode čolna, v kar sodijo tudi praske na čolnu, izguba izvenkrmnega motorja, poškodba pogona, lom jambora, torej poškodbe, ki niso posledica kršitve pravil varnosti plovbe," pojasnjuje kapitan.

V zadnjih treh letih so se zaradi kršenja pravil o varnosti zgodile tri hujše nesreče, če odštejemo že zgoraj navedeno. Tako je pri Bernardinu gliser povozil kopalca, ker je vozil bližje kot 250 metrov od obale. Pri Debelem Rtiču je zaradi megle kljub opozorilom centra za bedenje in reševanje, da pluje proti kopnemu, nasedla kitajska ladja. Zgodil se je tudi zdrs oziroma trčenje kontejnerske ladje Madinah ob privezano potniško ladjo Thomson Spirit pri manevru pristajanja v prvem bazenu koprskega tovornega pristanišča zaradi prepoznega ukaza poveljnika, da se prevrže delovanje pogonskega stroja nazaj.

Globe od 40 do dobrih 600 evrov Po pomorskem zakoniku so globe za pravne osebe, samostojne podjetnike, odgovorne pravne osebe in fizične osebe za enak prekršek različne. Prekrški na morju lahko posameznika stanejo od 41 do 625 evrov. Slovenski predpisi v primeru ogrožanja varnosti plovbe ne predvidevajo zasega plovila.