Nov veter v medijska jadra?

Še pred vladnimi počitnicami, ministri se bodo potili vsaj še ta in prihodnji teden, preden bodo vsak na svoj konec, vsaj za kratek čas pobegnili nadležnim novinarskim vprašanjem, se je predsednik vključil v še eno zgodbo,tokrat medijsko. In marsikaj se bo spremenilo, transparentnost lastnine v medijskih hišah, pa bo osnovni pogoj za to. Zgodilo se bo, je torej obljubil Borut Pahor. Po skoraj dveh letih si je predsednik vlade, ki krizno rešuje že železnice in državno avtocestno družbo, le vzel čas tudi za križe in težave novinarskega ceha in katastrofičnih razmer v slovenskih medijih. Zakaj tako pozno, ni jasno. Kot tudi ni znano, zakaj je bil še prej potreben odločen poziv novinarskih aktivov iz številnih medijskih hiš za normalizacijo razmer, da so se najbolj odgovorni zdrznili in sedli za pogajalsko mizo z nezadovoljnimi predstavniki novinarske profesije, ki je po stari slovenski navadi dežurni krivec za skoraj vse, kar se slabega zgodi v dolini šentflorjanski. Pa tudi ugled in kredibilnost ji iz leta v leto, včasih tudi zaradi lastnih napak, peša, ko je lahko novinar že skoraj vsak, ki ima pet minut časa in nima drugega dela. Ampak bolje enkrat kot nikoli, zato je treba premierjevo gesto zagotovo pozdraviti. Hvala, Borut!

Predsedniku vlade kaj drugega, kot da sede z nezadovoljnimi novinarji, niti ni preostalo. In če gre verjeti izpovedim novinarskih kolegov, ki so bili na sestanku za tesno zaprtimi vrati in jim brezpogojno verjamem, potem je poldrugo uro trajajoči sestanek s premierjem in ministrico za kulturo minil v zelo konstruktivnem ozračju, s katerim sta bili zadovoljni obe strani, tako vladna kot novinarska. Prvi minister je menda svoji ministrski kolegici večkrat dal vedeti, kako je v novem medijskem zakonu treba zagotoviti kar največjo transparentnost lastništva v medijskih hišah, da se ne bo več dogajalo to, kar se je, ko sta vse prevečkrat politična ali tržna logika urednikovali in "diktirali", kdo bo odgovorni urednik, ne glede na to, ali je za to imel podporo tudi večine novinarskega aktiva. Zdaj bo torej drugače, vsaj tako obljublja predsednik vlade. Pa mu novinarji na besedo ne verjamejo/verjamemo. Kot je minuli ponedeljek po srečanju s predsednikom vlade in ministrice za kulturo jasno sporočil Matija Stepišnik iz mariborskega Večera, je bilo srečanje le začetek, zdaj naš čaka še veliko dela. Da bodo novinarske zahteve res našle svoj prostor v novem zakonu o medijih, ki naj bi bil pod streho še pred letošnjim božičem. Pri tem sploh ni pomembno, ali bo za imenovanje ali razrešitev odgovornega urednika medijske hiše potrebna 65-odstotna podpora novinarskega kolektiva ali še več. V medijih mora spet zavladati duh, da bo urednikoval lahko zgolj tisti, ki ima podporo novinarskih kolegov, ne pa nekdo, ki ga zaradi političnih interesov ali gole tržne ekonomske logike nastavi lastnik. In ta se ne bo mogel več skrivati za slamnatimi prijatelji! To naj bi bila le še temna preteklost slovenske medijske zgodovine. Vsaj upamo lahko.

Če se vrnem na začetek, vse lepo in prav. Predsednik vlade je stisnil roko posameznim novinarskim kolegom in jim "urgentno" prisluhnil, kaj jih/nas tare in kaj je nujno v medijskem prostoru zaradi medijske svobode in pravice do obveščenosti državljanov treba spremeniti. Ampak za božjo voljo, zakaj je bil za to potreben poziv za normalizacijo razmer v slovenskih medijih, kaj pa so skoraj dve leti delali pristojni na kulturnem ministrstvu? So res pripravili medijski zakon brez sodelovanja najširše novinarske srenje? Za koga pa so ga potem pripravili? Zase? Mar res?