Četrtek, 20. 5. 2010, 11.38
8 let, 8 mesecev
Mobilni telefon
Uporabniki od mobilnih telefonov že dolgo pričakujejo več kot le osnovno komunikacijo. Napredne funkcije in dodatne zmogljivosti, ki so nekoč bile privilegij najdražjih modelov, pa so že postale vsakdanje tudi v modelih srednjega in tudi nižjega cenovnega razreda.
Ali je kdo za »fotko«?
Še pred kratkim je veljalo, da se fotografski aparati na mobilnih telefonih ne morejo primerjati s klasičnimi fotoaparati, danes pa se nekateri mobilni telefoni ponašajo že s kar dobrimi fotoaparati. Čeprav profesionalcev in vnetih amaterjev ne bomo pogosto srečali, da »fotkajo« z »mobilcem«, se marsikatera počitniška fotografija, zlasti v lepem vremenu, da kar lepo narediti tudi z mobilnim telefonom – in jo celo takoj preprosto v nekaj trenutkih in brez kabelskih ali »modrozobnih« povezav pošljejo naprej kot večpredstavnostno sporočilo (MMS).
Če boste svoj mobilni telefon uporabljali tudi kot fotoaparat, bodite pred nakupom pozorni na kapaciteto spomina oz. diska v izbranem modelu mobilnega telefona in na razširitvene možnosti s pomnilniškimi karticami, saj si gotovo ne želite, da bi vam »diska« zmanjkalo ravno takrat, ko želite posneti nek nepozaben trenutek.
Operacijski sistem
Večina mobilnih telefonov so danes pravzaprav že kar majhni mobilni računalniki, zato so se dileme, ki so nekoč bile rezervirane le za namizne in prenosne računalnike, vselile tudi v svet mobilnih telefonov. Prvo tovrstno vprašanje je zagotovo operacijski sistem, saj so od tega odvisne možnosti nadgradnje z uporabniškimi programi drugih proizvajalcev. Najbolj razširjena operacijska sistema za mobilne telefone sta Symbian in Windows Mobile, na pohodu pa so še Android in Maemo ter iPhone s svojim lastnim operacijskim sistemom in vedno bogatejšim naborom dodatnih programov.
Pri naprednejših telefonih je zelo pomembna možnost povezovanja z drugimi napravami, a vsi telefoni tega ranga imajo standardno povezavo Bluetooth in kabelsko povezavo – pri slednji je priporočeno, da je to standardni kabel USB. Pomembno pa je tudi preveriti, na kakšen način se mobilni telefon programsko povezuje z osebnim računalnikom, saj se na ta način med drugim olajša usklajevanje in varnostno shranjevanje osebnih podatkov, kot so stiki, koledar in opravila. Nekateri proizvajalci mobilnih telefonov so v ta namen ustvarili dobre in zanesljive programske pakete, ki so običajno že priloženi ob nakupu mobilnega telefona.
Na dotik ali ne na dotik
Telefoni se razlikujejo tudi glede na način »komunikacije« z uporabnikom. Posamezni proizvajalci imajo praviloma že kar značilen način urejanja dostopa do vseh funkcij, pri čemer ni pravil: nekateri uporabniki prisegajo na ene izbirnike, drugi pa na druge. Verjetno je najlažje in najbolje vzeti več telefonov v roke, kar mobilni operaterji in trgovci z veseljem omogočijo v svojih prodajnih centrih.
Podobna dilema je pri zaslonih, občutljivih na dotik: za nekatere izjemno orodje za hitrejše delo, za druge pa vir frustracij. Vsekakor pa je treba vedeti, da so telefoni s takimi zasloni manj tolerantni do neprevidnega ravnanja.
Pisarna na vsakem vogalu
Poslovni uporabniki bodo od svojega telefona verjetno pričakovali tudi to, da jih ohrani v stalnem stiku z njihovim delovnim mestom. Dokler je pošta, ki jo pregledujejo, le besedilna, načeloma ni pomembno, kakšne hitrosti podatkovnega prenosa naj bi mobilni telefon podpiral. Precej drugače je, če so e-pošti pogosto pripete (velike) datoteke, saj je takrat hitrost mobilnega podatkovnega prenosa odločilnega pomena. Omrežja tretje generacije, zlasti nadgradnja HSDPA, omogoča hitrosti, ki sodijo ob bok stacionarnemu širokopasovnemu dostopu, paziti pa je treba na izbiro ustreznega podatkovnega paketa, ki omogoča čim nižji strošek glede na pričakovano količino prenesenih podatkov v matičnem mobilnem omrežju – v tujini pa so ti stroški praviloma velikokrat višji (le znotraj EU so te cene regulirane in zato nekoliko sprejemljivejše).
Morda ni odveč opozoriti, da je za svetovne (po)potnike pomembno, da mobilni telefon podpira tudi tista frekvenčna območja, ki jih pri nas ni, drugod po svetu pa so običajna (v ZDA in v Mehiki omrežja GSM ne delujejo v frekvenčnem območju 900 in 1800 MHz kot pri nas, temveč na 1900 MHz.
Popust zahteva zvestobo
Telefon za en evro? Možno, a to še ni konec zgodbe. Mobilni operaterji vabijo nove uporabnike, zlasti naročnike, z ugodnejšimi cenami (izbranih) mobilnih telefonov, a zato pričakujejo zvestobo za določeno časovno obdobje, običajno 12 ali 24 mesecev, včasih pa še predpišejo določen naročniški paket, pri čemer velja, da je za naročniški paket z višjo mesečno naročnino maloprodajna cena mobilnega telefona nižja. Pred nakupom cenejšega telefona je zato vsekakor treba premisliti, ali stroški in pripadajoče ugodnosti zaukazanega naročniškega razmerja opravičujejo pričakovano količino in način uporabe.
Subvencionirani telefoni so pogosto »zaklenjeni« na operaterja, ki jih prodaja, kar pomeni, da se jih ne da uporabljati s karticami SIM drugih operaterjev. To je lahko nepremostljiva ovira za tiste, ki, denimo, med bivanjem na Hrvaškem želijo uporabljati hrvaško številko, ali za tiste, ki bi želeli v kratkem zamenjati mobilnega operaterja (zaradi slednjih so ta zaklepanja pravzaprav tudi uvedli).