Maškarada, da te je sram …

Kako že pravijo, Život je maskembal*(Življenje je maškarada). O tej stari resnici je že pred desetletji prepevala popularna sarajevska skupina Težka industrija in njen bradati frontman Sead Memić Vajta. Ne vem sicer, če je bil Vajta že takrat prepričan, da se vsi še kako radi »šemimo«, zagotovo pa je verjel, da se ljudje zelo, zelo radi skrivamo za tujimi maskami, če nismo dovolj prepričani o sebi. Mnogim maske sploh nikoli ne padejo z obrazov, ker so preprosto njihovi ujetniki, spet drugim pa le v času, ko je vse dovoljeno, v pustnem času, torej … Pa je zares prav vse dovoljeno?

Dvema poslanskima »maškarama« očitno je. Maski v času pustnih norčij sta jima dokončno zameglili razum ali pa jima dokončno padli z obrazov. Kako si sicer racionalno razložiti ravnanje poslancev Zmaga Jelinčiča Plemenitega, prvaka SNS in njegovega poslanskega kolega Tadeja Slapnika iz Zaresa, ki sta se na zaprtem delu parlamentarne komisije o Patrii kratko malo spustila z verig in pokazala svoj pravi jaz. V politično verbalnem dvoboju, ki so mu preostali poslanski kolegi le »statirali«, si nista ostala nič dolžna, celo groženj ni manjkalo: Plemeniti Slapniku »boš po pi… dobil«… Slapnik Plemenitemu »vrgel te bom skozi okno«. Dialog, na katerega bi bila skoraj gotovo zelo ponosna vsaka dolgoletna gostilniško pijanska ikona. Nikakor pa ne moreta biti poslanska kolega, za povrh pa se je dogodek zgodil še v parlamentarnih sobanah. Moža, ki bi morala biti najčistejši in najrazumnejši obraz družbe, sta dokazala, da jima je to kaj malo mar. Zdaj sploh ni več pomembno, ali jima je ušlo, kdo bo koga tožil ali kdo je sploh začel poslanski obračun v posvečenem hramu demokracije? Vse skupaj je preprosto nepojmljivo, nedopustno in še zlasti nesprejemljivo! Žal pa je nemogoče izbrisati.

Zdaj je edino pravo vprašanje, kako je sploh mogoče, da sta se »petelina«, čeprav res v pustnem času, ko naj bi bilo vse dovoljeno, tako spozabila. Sta jima preprosto padli maski z obrazov, s katerima sta pred dobrima dvema letoma učinkovito prepričevala in prepričala slovenske volivce. Nič ne pomaga, da zdaj predsednik državnega zbora Pavel Gantar obsoja grožnje s fizičnim nasiljem in »umirja« žogo v duhu, »to se med poslanci ne bi smelo dogajati«. Jima je res zmešal glavo pust ali pa sta le pokazala svoj pravi obraz? Ne Jelinčič in ne Slapnik nista edini in nedolžni parlamentarni ovčici? Saj se spomnite liberalnega demokrata Jelka Kacina, ki je pred leti s časopisom, ne vem, ali je bil časnik Delo ali Dnevnik, oklofutal poslanca SDS Iva Hvalico. Še bolj grozno ob vsem je, da prvi med enakimi predsednik državnega zbora v teh »ekscesnih« primerih niti nima nobenih pravih, kaj šele pravnih možnosti, da bi spametoval razborita poslanca. In ne nazadnje, kar je najbolj skrb vzbujajoče, so res ti poslanci ogledalo naše družbe - izvoljeni predstavniki ljudstva? Smo jih zares izvolili? Globoko je padla slovenska politika, ko poslanski kolegi brez mask grozijo drug drugemu … Jih bo kdo kaznoval?