Kraljevsko varčevanje

Ne, seveda ni prodal svoje kolekcije astonov martinov niti ni odpustil svojih treh šoferjev pa tudi več desetim milijonom evrov evropske pomoči za svoje biokmetovanje se ni odpovedal. Stroške reže pri razsipnih večerjah, ki jih gosti, in po novem so na sporedu večkrat kanapeji, pa tudi s šampanjcem se na njegovih zabavah menda le še redko nazdravlja. Tako je Charles svoje uradne izdatke v zadnjem fiskalnem letu zbil na 11 milijonov evrov (za več kot štiri odstotke), potne stroške pa mu je uspelo z dveh milijonov stanjšati celo na 800 tisoč evrov. Sredstva za uradne zabave je prepolovil, tako da je lani s skromnimi 300 tisoč evri v svojem Clarence Housu gostil 9400 duš – celo 400 več kot leto prej. Charlesov tajnik pripisuje radikalen varčevalni uspeh obnovljenim pogodbam s catering podjetji in seveda samemu recesijskemu duhu – banket je pač bolj ali manj le še bife. Da se Charles krvavo zaveda finančnih težav naroda, dokazuje tudi dejstvo, da je v zadnjem letu vzel davkoplačevalcem skoraj pol manj sredstev, "le" dva milijona evrov, sam pa je v davčno blagajno prispeval več kot štiri milijone. Tudi prestolonaslednikova mati, kraljica Elizabeta, se lahko javno prodaja kot prava recesionistka. Konec aprila je 83. rojstni dan skromno praznovala pri sinu Edwardu (po ljudsko so jedli piščančje prsi, polnjene z rdečim poprom, in povsem navaden creme brulee). Njen letni budžet že dve desetletji znaša nekaj manj kot 10 milijonov evrov in je vreden le še četrtino svoje nekdanje vrednosti. Lani se je odpovedala nakupu osem milijonov evrov vrednega luksuznega letala in še vedno potuje z letali britanskega vojaškega letalstva.

Kakšno zvezo ima to z nami? V resnici prav nobene. Slovenski "kralji" in "prestolonasledniki" sicer na veliko razpravljajo o recesiji, gospodarski krizi, izhodni strategiji in drugih veleumnih zadevah, sami pa se še vedno vedejo kot lokalni monarhi. Premier Pahor sicer sam plačuje kavice (in v isti sapi tarna, da s svojo plačo ne more preživeti), a življenje na slovenskem dvoru je videti tako, kot da recesija v deželo nikoli ne bo prišla. Na to nas vsakič znova opominjajo procesije blindiranih limuzin, v katerih se slovensko politično plemstvo prevaža z enega velebanketa na drugega. Spomnite se nezaslišanega škandala ob obisku kraljice Elizabete v Sloveniji pred dvema letoma, ker naj bi bili nekateri neupravičeno povabljeni na banket na Brdu, drugi pa neupravičeno nepovabljeni. Seveda se predsednik Türk letošnjo pomlad ni mogel upreti skušnjavi, da se ob obisku Velike Britanije ne bi pustil povabiti h kraljici Elizabeti. Povedala mu je, da ima na obisk Slovenije zelo lepe spomine: vendar ne na banket na Brdu, okoli katerega so se tako neusmiljeno grebli slovenski parveniji, ampak na srečanje z navadnimi ljudmi na ljubljanskih ulicah. Če je torej slovenska družbena in politična smetana res tako iskreno navdušena nad angleško modrokrvno eksotiko, naj se po njej zgleduje tudi v teh za tlačane težkih časih. Prva stvar, ki jo upravičeno pričakujemo, je javna objava podatkov, koliko je kdo prihranil pri svojih potovanjih, stroških banketov in "drugih malenkostih" v zadnjem letu vladanja.