Torek, 2. 12. 2008, 21.58
8 let, 8 mesecev
Indijsko-pakistanski vozel
Še ne tako dolgo nazaj bi bržčas ostalo pri spiralnih učinkih grozeče govorice med jedrskima silama. Prvo jasno sporočilo, da so v divjanje v Mumbaju vpleteni pakistanski elementi je bilo v Islamabadu tokrat sprejeto s precej večjim razumevanjem kot poprej. A tokrat je bil tudi prst uperjen precej bolj umirjeno kot pred leti. Morda so razlog koraki, s katerimi je pakistanski predsednik še pred tednom dni hladil vroče odnose med državama s predlogom sporazuma, po katerem nobena od strani ne prva uporabila jedrskega orožja proti sosedi. Preteklost ali še vedno možnost? Izkoreninjenje spora med Indijo in Pakistanom še zdaleč ni blizu, kar pomeni, da bodo tudi nasprotja med državama vedno znova ujeta v spiralne učinke boja proti prednosti drugega. Indija se mora zavedati, da notranja razhajanja, tako med narodi kot med sloji prebivalstva lahko vodijo k izrabi skrajnih oblik pritiska. Očitno je, da v sodobnem svetu sponzorjev za skrajne pristope preprosto ne zmanjka, vsak tleči družbeni ali meddržavni spor pa se poraja kot možna naslednja misija. Indijska ranljivost glede terorizma je lahko zelo uporabno sporočilo vladi, naj poskrbi za razhajanja v družbi in naj umiri razhajanja do Islamabada. Škoda, ki jo povzročajo teroristični napadi ni zgolj v smrtnih žrtvah, temveč v s krvjo spisanemu sporočilu. Nič nam ne morete! Kričeče sporočilo, ki bi ob morebitnem zaostrovanju s Pakistanom postalo samouresničujoča prerokba.
Sporočilo, ki bi ga morale vlade držav, ki se soočajo z uvoženim terorizmom sprejeti, je drugačno. Predvsem je smiselna razprava o umiku podlage za gostoljubje skrajnih idej, poleg tega pa se skozi evropsko in v zadnjih letih tudi ameriško protiteroristično borbo kaže, da je ključ pri razkrivanju predvsem finančnih in orožarskih poti sodelovanje. Za to je potrebno predvsem tvorno, skupno delo obveščevalnih agencij ter nadzor finančnih tokov. Zaostrovanje odnosov z državo, ki se tako rekoč utaplja v oazah terorističnih gibanj, je nesmiselno, ker Pakistan pač potrebuje predvsem pomoč. Tako v zvezi z Afganistanom kot v zvezi z Indijo. Vse drugo bo zgolj oslabilo in na dolgi rok uničilo moč predsednika Asifa Alija Zardarija, ki skuša opraviti s preveč predrznimi elementi znotraj svojih obveščevalnih in uničevalnih služb.
Ker si pakistanskega neuspeha v Indiji in v Afganistanu, pa tudi drugje, ne bi smeli želeti, je terorizem v Mumbaju minuli teden lahko podlaga za ključne spremembe pri sodelovanju med stranema. Pakistan se mora pred tem resno soočiti z dejstvom, da je navkljub menda tvornemu sodelovanju v ameriški (tj. Bushevi) vojni proti terorizmu eden osrednjih izvoznikov terorizma. Indija pa z dejstvom, da z notranjimi trenji, tujimi (zahodnimi) vlaganji ter sovražnostjo do Islamabada ponuja zelo vnetljivo podlago za morebitno bojišče.