"Igral bi Cezarja"

Vas oder privlači že od otroštva? Me, nekje od petega razreda dalje, ko me je učiteljica slovenščine Edita Frančeškin povabila h krožku. Iz četrtega se pa še spomnim preroške anekdote, ko se je zobozdravnica odločala, ali mi bo dala zobni aparat, in se je odločila, da ne, z besedami: "Ni tko nujno, kšn igralec pa sigurno ne boš!"

Imate kakšno neizpolnjeno željo glede vlog, v katerih bi želeli nastopiti? Skoraj nobene, a eno vendarle: igrati v hollywoodskem zgodovinskem spektaklu, kot je Gladiator, in igrati Cezarja.

Najljubši spomin iz časa študija? Od vlog Puntila v diplomski predstavi Gospod Puntila in njegov hlapec Matti do žurov in sredinih večerov Death actors society v Motelu Gape. In še mnogo jih je, ki niso za objavo ...

Ste vraževerni? Zelo. Tako rekoč "Monk" ... štejem, pljuvam, trkam, zapiram, odpiram ... in spet od začetka.

Če bi imeli neomejene možnosti, kje bi želeli živeti? Kar zadeva Slovenijo, zagotovo tu, kjer zdaj – ljubim staro Ljubljano. Sicer pa vsako zimo v toplih krajih.

Po svoje dopolnite stavek: Naj sosedu ... ... slehernemu vsak stori le to, kar bi želel, da sosed njemu, in bomo ena super manj zahojena in zavistna soseska.

Kako si napolnite baterije po napornem dnevu, tednu, mesecu? Po napornem dnevu se rad pozabavam v dobri družbi, po tednu se uležem, po mesecu zbolim. Sicer pa, če je pri delu, kot mora biti, si jih polnim sproti, ravno tako v družini.

V čem se ljudje najbolj motijo o vas? Da sem samozavesten. Čeprav ... počasi, počasi ... bom tudi to.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu ste najbolj ponosni? Da sem precej miren in ne pretirano žalosten.