Energetska tržnica

Ihtavost, s katero se je pred dnevi Evropska komisija lotila razčlembe jedrske nevarnosti po katastrofalnem potresu in cunamiju na Japonskem, je skorajda zgodovinska. Nemški komisar je doživel pravo pravcato preobrazbo iz nekdanjega zagovornika jedrske energije v vizionarja sveta brez jedrskih elektrarn. Še pred tem so v Avstriji, kjer le stežka živijo z nuklearkami v sosednjih državah, skovali še idejo o nesrečno poimenovanih preizkusih varnosti obratov, tako imenovanih stresnih testov. Ne glede na to, da so strokovnjaki dajali najprej prijazne, potem pa že skorajda nesramno jasne dovtipe, češ saj te teste, preizkuse že ves čas izvajajo. Preteklo je teden dni in občutja ob pogledu na slike na portalih, televiziji je zamenjal razum, ki ve, da v Franciji denimo več kot petdeset jedrskih elektrarn skrbi za skorajda 80 odstotkov porabe električne energije. Zgolj za ilustracijo, brez česa naj bi v prihodnje živeli.

Nov zagon so tako dobile razprave o varnejših, a – tudi pri nas – ne nujno čistejših virih energije, kar zgolj dokazuje, da govor o zelenem gospodarstvu ostaja še naprej govor. Dolgotrajno izpostavljanje okolja počasni kontaminaciji, kot jo ponuja po(ne)srečen projekt v Šaleški dolini ali gradnja drugega bloka nuklearke za okrepitev v tem trenutku bolj ali manj omadeževane jedrske energije? V ospredju bi morala biti trezna presoja, ki v izkazovanje vsote vključi še kaj več kot trenutno občutje primernosti, tako z vidika delovnih mest kot z vidika okoljske ustreznosti. Vse prevečkrat se, ne zgolj v energetiki, ampak na splošno v gospodarstvu, zadev lotevamo z izrazito kratkovidnim pristopom, brez upoštevanja multiplikativnih dejavnikov, ki jih prinaša sodobnejša tehnologija, v tem primeru morda obnovljivi viri. Danes morda z ohranjanjem starega resda rešimo nekaj delovnih mest, a na daljši rok so ta že izgubljena.

Energenti so posel. Velik posel. In to nam je jasno povedal tudi ruski premier Putin, ki je povsem blizu vas znova poudarjal neprimernost evropske zakonodaje glede energetike. Govoril je kot Gazprom. Govoril je za Gazprom. Razmere, ki trenutno vladajo v državah, kjer skrbijo za naše tople domove in za gorivo za naša prevozna sredstva, Rusiji prinašajo status stabilnega, zanesljivega partnerja. Izkoriščanje razmer v Severni Afriki je za ruski plin priložnost, da še okrepi svoj že tako izjemen položaj v Evropi. Južni tok, o katerem so včeraj razpravljali, ni skupni evropski projekt, a dejstvo je, da ni nujno slab, saj Sloveniji prinaša novo pot do ruskega plina. Obenem pa, v tem je konec koncev kleč, še povečuje odvisnost od ruskega plina. Ključna vprašanja na energetski tržnici so naslednja. TEŠ 6? Južni tok? Nov jedrski blok? Presodite. Izberite. Denarja ni na pretek.