Čas za najpomembnejšo postransko stvar!

Bolj pomembno je, da je Pahorjeva ekipa z nedeljsko referendumsko odločitvijo dobila zeleno luč za začetek arbitražnega reševanja mejnega spora z južno sosedo. Težave, ki 19 let najeda in razjeda odnose med državama, zdaj pa naj bi nastopila nova era. Pa bo? Bomo videli. Če meje med državama niso znali zarisati nespretni in nesposobni politiki z obeh strani, naj jo zdaj poskusijo arbitri. Zakaj pa ne? Še prej bo treba napisati memorandum o arbitraži in vanj vključiti vsa relevantna zgodovinska dejstva, ki bodo pri reševanju dolgoletnega mejnega spora s Hrvaško lahko pomembno vplivala na odločitev arbitrov. In potem se bosta morali tudi o teh državi sporazumeti, če ne: adijo arbitraža! Pa ne vrzimo puške v koruzo! Vse je enkrat prvič in tudi arbitraža oziroma "tretji" bo prvič poskušal presekati gordijski vozel mejnega spora med sosedama.

In medtem ko je referendumska vročica že dodobra popustila, odločitev o arbitražnem sporazumu pa počasi tone in tone med stare, že nič kolikokrat prežvečene notice, se jutri začenja dolgo pričakovani žogobrcarski velespektakel, ki vsake štiri leta obnori svet. Ja, nogomet oziroma tista najbolj pomembna postranska stvar na tem ljubem svetu bo v prihodnjem mesecu vrtela svetovni globus. Ni jih malo, ki bodo neposredno ali na posnetkih, v službi ali v prostem času, doma ali s prijatelji, spremljali vse, kar se bo dogajalo na črni celini, ki tokrat prvič gosti svetovno nogometno smetano. Celo slovenska vlada ni tvegala in je odločanje na referendumu raje premaknila v čas pred začetkom svetovnega prvenstva, da ne bi bilo presenečenj. Pahor že ve, kaj lahko za številne pomeni že kar pravljična igra z žogo. Jaz prisegam na brazilske virtuoze že od Peleja. Pa kdo sem jaz, da bi sodil v poplavi velemojstrov igre z okroglim usnjem: Messi, Ronaldo, Drogba, Ribery, da ne naštevam naprej, saj mi lahko kdo še uide …

Ne le oni, tudi veličastni Kekovi izbranci − Slovenci smo spet zraven! Že drugič v naši kratki zgodovini, po svetovnem prvenstvu v Koreji in na Japonskem leta 2002, ko se je zaradi znanih razprtij med selektorjem in posameznimi igralci, vsak ve, kdo je začel,v solzah končala slovenska nogometna pravljica! Tokrat se ne bo in se ne sme, vsi v en glas obljubljajo fantje selektorja Matjaža Keka. Prav kolektivni duh je tisto, kar lahko slovenske fante ponese vsaj do osmine finala. In te enotnosti, ko nihče ne izstopa, ko na zelenici vsi garajo drug za drugega, pred davnimi leti v Aziji ni bilo. V tokratni izbrani vrsti ni zvezdnikov in prav to je najbrž tista dodana vrednost, ki slovenske izbrance lahko izstreli v nogometno orbito mojstrov, celo velemojstrov. Seveda ob kančku sreče. Brez te ob nogometnem veledogodku, ki se bo v prihodnjih tednih dogajal na jugu Afrike, preprosto ne bo šlo. Zato verjamem v Kekove fante in nisem v manjšini!