Borut Brezovar je še samozavesten. Očitke protikorupcijske komisije zavrača. Če je Andreja Horvata po nasvetu Gorana Klemenčiča na led spravil Borut Pahor, je zdaj na vrsti Ivan Svetlik.
Bilo je davnega leta 1993. Borut Brezovar je zasedel mesto glavnega inšpektorja za delo. Pred tem je bil dolga leta zaposlen v gospodarstvu na različnih delovnih mestih, piše na spletni strani "njegovega" inšpektorata. Narekovaje stran! To je Brezovarjev inšpektorat, saj ga vodi že 18 let, trenutni mandat pa se mu izteče leta 2014, torej ko bi bil na čelu nadzorne institucije že celih 21 let.
Politične garniture se menjajo, Brezovar ostaja
Nekaj mora biti gnilega v deželi, če je lahko nek inšpektor na čelu institucije že praktično od nastanka države in če je bil na zadnjem javnem natečaju za to mesto prijavljen zgolj – Borut Brezovar. Očitno imamo opraviti s človekom, ki ve, kako se obdržati na položaju, saj so se od takrat, ko je prišel na položaj glavnega inšpektorja za delo, zamenjale že štiri politične garniture.
Kriza in Klemenčič – usodna kombinacija
A tokrat bo Brezovarju težje. Razloga sta dva. Prvi je gospodarska kriza, ki je razgalila vse anomalije posttranzicijske Slovenije in zaradi katere v državi ni več nedotakljivih. Drugi pa je predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič. "Protikorupcijski križar" ima namreč odlično bilanco.
3 : 0 ali 2 : 1?
Po "sestanku" z njim je nekdanji evropski poslanec Zoran Thaler odstopil. Zaradi Klemenčičevega poziva pa je "na ledu" državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja Andrej Horvat. Torej 2 : 0 za Klemenčiča. Ali bo tudi 3 : 0, pa je odvisno predvsem od Ivana Svetlika, ki nujno potrebuje kakšno politično zmago.
Morda bo poraz na referendumu o malem delu večno stoičnega ministra za delo spodbudil, da bo upošteval Klemenčičev "nasvet", da bi moral večni inšpektor oditi. Poziv je bil sicer izrečen v diplomatskem jeziku, a je bil vendarle dovolj jasen za tiste, ki znajo brati med vrsticami.
Inšpektor, ki je vedno ukrepal, čeprav prepozno
Morda je Brezovarja, 58-letnega magistra prava, tako dolgo na vrhu inšpektorata obdržal dober občutek za to, kdaj je vendarle treba ukrepati. Vzorec pa gre tako: Najprej kljub kršitvam – v primeru Vegrada je šlo za množično kršitev pravic delavcev – ukrepanja ni, govora je o omejenih pristojnostih inšpektorata, težava je seveda tudi kadrovski primanjkljaj.
Ko pa v javnosti zgodbe vendarle premočno odmevajo, se končno premakne tudi inšpektorat, celo tako, da padejo ovadbe, tako kot v primeru Vegrada. Takrat je ponavadi že prepozno, vsaj za tiste, ki so neposredno prizadeti. A inšpektorju je težko očitati, da ni ukrepal ...
3
