Balkan ekspres

Pred dnevi je izraelski zunanji minister Avigdor Liberman na srečanju z zunanjima ministroma Španije in Francije, Miguelom Angelom Moratinosom in Bernardom Kouchnerjem, sogovornikoma svetoval, naj raje najprej rešita evropske težave in se šele nato lotita Bližnjega vzhoda. Kljub nemara pretirano nediplomatski govorici, ki je bržčas lahko tudi posledica delnega občutka krivde za nerešene razmere, ima Lieberman pogojno tudi prav. Konec koncev govorimo o delu Evrope, ki naj bi slej ko prej postal del skupne povezave. Kosovo, ki ga še naprej ne priznava pet od 27 držav članic EU, za razprave evropskih voditeljev, razen ob omembi neke daljne evropske perspektive, ostaja v sferi neizrekljivega. Tabu. Težava.

Ministrica Clintonova je v regiji v obdobju po odstranitvi ene zadnjih preprek vizumskega zidu med EU in BiH ter v obdobju, ko Nizozemska še išče zadnje razloge za dvome v srbsko odločenost glede sodelovanja s haaškim sodiščem za vojne zločine, storjene na območju nekdanje skupne države. Včerajšnja zagotovila srbskega predsednika zvenijo dokaj iskreno. Morda celo pretirano. "Tudi če bi haaško sodišče jutri prenehalo obstajati, bi Srbija nadaljevala iskanje Mladića in Hadžića, da bi vsi obtoženi prišli pred roko pravice," je namreč poudaril Tadić.

Kot vse kaže, se bo Srbija konec meseca v Bruslju morda že lahko pohvalila s podporo evropskih voditeljev za podelitev statusa kandidatke za članstvo v EU. Dejstvo pa je, da je pot do članstva še zelo dolga in vsebuje vse vrste tehničnih pasti in ovir, ki jih Srbija trenutno še zdaleč ne izpolnjuje.

Nekaj dni po nasilnih protestih na beograjski paradi ponosa, ki so ga ostro obsodile tudi srbske oblasti, je podpora tamkajšnjim oblastem pri ustvarjanju drugačnega, milejšega ozračja izrazito dobrodošla. Dialoška drža, ki jo navzven ponuja Tadić, tudi glede Kosova, je pravzaprav ključna postavka normalnega delovanja.

Ne glede na to, da srbska vlada še naprej pojmuje dialog kot pogovor med dvema stranema, v katerem ima ena stran (torej Beograd) ves čas prav, druga pač nikoli. Brez realnejšega, kompromisnega pristopa je težko pričakovati kakršenkoli dogovor med Beogradom in Prištino. Za zdaj se zdi tak dogovor celo neverjeten.

V BiH je napredek med ljudmi očiten. Nekateri med njimi so na zadnjih volitvah že presegali nacionalne omejitve, a je v zadnjem obdobju politična slika Bosne in Hercegovine delno celo nazadovala. Umik vizumov za državljane BiH bo morda prinesel nekaj dodatne energije za spremembo politik, ki se preveč ukvarjajo same s sabo in razloge za počasen napredek iščejo pri drugih ali tretjih. Ne bo pa odstranil težav. Te lahko odpravi le odgovorna politika.