Za Širclja slaba banka element izhoda iz krize, Frangež svari pred hitenjem

DZ je po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank in brez glasov opozicije sprejel dopolnila poslancev koalicije, vložena k predlogu zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. O sprejemu zakona, s katerim se bo bankam v zameno za obveznice s poroštvom države odvzelo slabe terjatve, bo DZ glasoval v torek, ko poslanci SD in PS na seji pričakujejo tudi premiera Janeza Janšo. Še preden se je razprava dobro začela, je več poslancev predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu predlagalo, da sejo prekine, saj na mize niso dobili amandmajev odbora za finance in monetarno politiko k zakonu. Poslanec SD Janko Veber je predlagal, da se obravnava in glasovanje o predlaganih amandmajih opravita v torek, ob tem pa pojasnil, da ima resne pomisleke o predlogu zakona tudi zakonodajnopravna služba. Za preložitev obravnave sta se zavzela tudi Jani Möderndorfer iz PS in Jože Tanko iz SDS. Predsedniki poslanskih skupin so po zapletih sprejeli sklep, da si bodo vzeli eno uro časa za preučitev vloženih amandmajev, ki so po besedah predsednika DZ-ja Gregorja Viranta bolj redakcijske narave, in da bodo drugo obravnavo zakona nadaljevali ob 12.30. Šušteršič: Zakon zasleduje čiščenje bančnih bilanc Ko se je obravnava le začela, je uvodoma razloge za nujnost sprejema predstavil finančni minister Janez Šušteršič. "Gre za pomemben zakon, ki daje podlago za reševanje gospodarskega vprašanja slabega bančnega premoženja. Posebna družba za reševanje bančnih terjatev bo imela pooblastila za reševanje težav bank, pri čemer bo prevladujoč model prenašanje slabih terjatev iz bank na družbo," je dejal minister Zakon po besedah Šušteršiča zasleduje čiščenje bančnih bilanc, da bodo banke lahko kreditirale gospodarstvo, poleg tega z ustanovitvijo družbe država dobi upnika do podjetij, ki bo na prijaznejše načine reševal probleme terjatev z unovčenjem premoženja in izterjavo premoženja. Šušteršič je tudi razložil, kako bo potekalo reševanje bank. Družba bo izdala obveznice, ki jih bodo banke plačale s terjatvami, zanje pa bo garantirala RS. Zgornja meja poroštev bo 4 milijarde evrov, je povedal finančni minister in pojasnil, da je to rezultat ocene obsega slabih terjatev. Te se bodo verjetno prenašale z določenim diskontom, ki ga pa vnaprej ni mogoče oceniti, saj ne bo temeljil na bančnih knjigah, ampak na realni ekonomski vrednosti, je dejal. Javni dolg se bo poplačal z vnovčevanjem zavarovanj in terjatev ter z odprodajo državnih deležev v bankah. Ker bo lahko prišlo do dodatnih oslabitev, bo potrebno zagotoviti dodatno dokapitalizacijo, za kar bo imela pooblastilo družba za upravljanje bančnih terjatev, je razložil Šušteršič, ki predvideva, da bo obseg dokapitalizacije od pol do ene milijarde evrov. Do sprejema zakona problema bank ne moremo reševati, je dodal Šušteršič. Andrej Šircelj (SDS) je pojasnil, da v stranki podpirajo reševanje težav bančništva z uvedbo slabe banke v prvi vrsti zato, ker je analiza stanja v bankah pokazala, da slabe terjatve slabijo kreditno aktivnost bank in s tem tudi gospodarsko aktivnost podjetij. Izpostavil je, da zakon poleg prenosa slabih terjatev na novo družbo predvideva tudi možnost dokapitalizacije bank, če bo ta potrebna, in uvedbo odgovornejšega vodenja bank. "Ta sklop rešitev bo dal bankam kapitalsko moč ter jih pripravil, da bodo sledile gospodarstvu in ga na ustrezen način kreditirale. To je element za izhod iz krize," je zatrdil. Bojan Starman iz DL je povedal, da bi bil vesel, če bi državni zbor podprl predlagani zakon, po njegovem pa je bistveno, kako se bo zakon izvajal. Med razlogi za stanje, kakršno je danes, je po njegovem Banka Slovenije, ki v preteklosti ni ukrepala, ko so banke dajale slabe kredite. Podporo zakonu so napovedali tudi v SLS. Kot je povedal Roman Žveglič, predlagana rešitev razbremenjuje banke slabih terjatev, ki same te težave ne obvladujejo več. Zakon bo pomagal odpraviti kreditni krč, obenem pa bo omogočil, da bodo podjetja, ki zdaj zaradi stanja bank niso mogla do kreditov, te dobijo. DeSUS: Predlog zakona prinaša boljše rešitve od dokapitalizacije banka Prav tako bodo zakon podprli v DeSUS, je povedala Marija Plevčak, ki pojasnjuje, da se predlog zakona zgleduje po nemškem modelu in ustanavlja družbo za upravljanje in sklad za stabilnost bank. Predlog zakona prinaša boljše rešitve od dokapitalizacije bank, je poudarila Plevčakova, zato ima zakon podporo stranke. Jožef Horvat iz Nove Slovenije je dejal, da ima zakon več pomembnih ciljev, država pa bo s slabo banko lahko izdala obveznice s poroštvom. Slabo banko bo upravljal najkompetentnejši kader v državi, zaradi rešitev, ki jih zakon predvideva, pa ga bodo v v NSi podprli. Nestrinjanje s predlogom zakona pa je izrazila Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije. Med drugim je izpostavila, da imajo o predlogu številni svoje pomisleke, izpostavila je zlasti Franceta Arharja, guvernerja Marka Kranjca, državni svet, upravno sodišče, protikorupcijsko komisijo in zakonodajnopravno službo DZ. Zakona v PS ne bodo podprli.

Frangež: Ne potrebujemo samo hitrih, ampak tudi pametne rešitve

Matevž Frangež (SD) je povedal, da je prezadolženost gospodarstva ključni problem Slovenije, s prezadolženostjo pa je po njegovem tesno povezana tudi s kreditnim krčem, zato je nujno, da se s tem soočimo. "Dejstvo je, da ne potrebujemo samo hitrih, ampak tudi pametne rešitve. Zaman bo hitenje, če bomo izbrali napačen model, ki utegne zmanjšati možnosti da dosežemo svoje cilje," je opozoril. Prepričan je, da bo poleg tehnične zahtevnosti prenosa slabih terjatev v družbi, na katere bodo te prenesene, vzpostavljen paralelni pravni sistem, zato meni, da bi lahko z uveljavitvijo zakona prišlo tudi do moralnega hazarda.