"Vsak četrti brezposeln je mlada oseba"

Položaj mladih v Evropi in v Sloveniji je zelo resen, je opozoril član izvršnega odbora sindikata Mladi plus Goran Lukič. Kot je dejal, je v EU po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat brezposelnih oseb, starih do 25 let, slabih šest milijonov, kar je skoraj četrt milijona več kot leto dni pred tem.

Lukič: Mladi so v začaranem krogu "Zaposlitvene možnosti mladih so vse slabše, vstop na trg dela je vse težji. Ko pa pridejo na trg dela, pa jih čakajo zelo slabe zaposlitve tako v smislu plačila kot v smislu delovnih pogojev in navsezadnje v smislu napredovanja," je opozoril. Dodal je, da so mladi v začaranem krogu. Medtem ko se jim namreč dopoveduje, naj se s ciljem pridobitve zaposlitve izobražujejo, jim izobrazba na trgu dela ne pomaga, zato se vračajo v izobraževalni sistem.

Opazno naraščanje brezposelnosti visoko izobraženih v Sloveniji V tej luči je omenil opazno naraščanje brezposelnosti visoko izobraženih v Sloveniji. Število oseb z izobrazbo, višjo od VII. stopnje, se je namreč med decembrom 2007 in 2011 več kot podvojilo.

Januarja v evidenci brezposelnih na novo skoraj 1000 iskalcev prve zaposlitve Članica sindikata Mladi plus Dalia Cerovšek je ob tem spomnila, da se je v evidenco brezposelnih v Sloveniji januarja na novo prijavilo okoli 12.000 oseb, od tega je bilo skoraj 1000 iskalcev prve zaposlitve. "Vsak četrti brezposeln je mlada oseba," je poudarila.

V Sloveniji naj bi bila stopnja brezposelnosti pri mladih 15,2 odstotka Kot je navedla, je v EU stopnja brezposelnih mladih pri 22,1 odstotka, v Sloveniji pa pri 15,2 odstotka, a ta slika ni realna. Raziskave namreč ne vključujejo mladih, ki iz različnih razlogov niso vpisani v evidenco. Med njimi je izpostavila mlade, ki se šolajo v nedogled, ker se z že pridobljeno izobrazbo ne morejo zaposliti, mlade, ki delajo honorarno (njihov delež se je v zadnjih desetih letih podvojil), za določen delovni čas, za skrajšani delovni čas in mlade, ki opravljajo prostovoljna pripravništva.

"Mladim v Sloveniji ostajajo zgolj negotove oblike dela, vse večji problem je dolgotrajna brezposelnost, pridobljena terciarna stopnja izobrazbe pa že dolgo ne zagotavlja več zaposlitve," je bila kritična.

Ministru predlagajo štiri ukrepe Sindikat Mladi plus je zato Vizjaku posredoval javni poziv k takojšnjemu ukrepanju za povečanje možnosti mladih za pridobitev kakovostnih delovnih mest. Po besedah članice sindikata Janje Hren ministru predlagajo štiri ukrepe. "Kot odziv na povečane zahteve delodajalcev glede izkušenj in z namenom zmanjševanja socialnih stisk mladih, ki opravljajo neplačana pripravništva, vidimo kot rešitev plačana pripravništva, kar je skladno z Evropsko listino o pripravništvih," je predstavila prvi predlog.

Drugi predlagani ukrep sindikata je implementacija Evropske garancije za mlade, po kateri naj se vsaki mladi brezposelni osebi najpozneje v štirih mesecih zagotoviti službo, pripravništvo, nadaljnje izobraževanje ali službo kombinirano z izobraževanjem oz. dohodek, ki jim bo omogočal finančno neodvisnost.

"Zaradi majhnega števila tistih mladih, ki so zaposleni za nedoločen čas in velikega števila tistih, ki so vključeni v druge oblike dela, predlagamo uvedbo variabilne stopnje plačevanja socialnih prispevkov - glede na tip pogodbe o zaposlitvi. Delodajalci naj tako na primer plačujejo višjo stopnjo socialnih prispevkov v primeru pogodbe za določen čas," je še izpostavila Hrenova.

Za pospešeno črpanje iz evropskih strukturnih skladov Poleg tega sindikat Mladi plus po njenih besedah predlaga še pospešeno črpanje iz evropskih strukturnih skladov, in sicer kot mehanizem spodbujanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve in kot mehanizem spodbujanja socialnega podjetništva.