Vlada naj bi rebalans potrdila prihodnji teden

Vlada bo zdaj opravila še nekaj usklajevanj, Križanič pa pričakuje, da bo rebalans prihodnji četrtek sprejet brez večjih razprav.

Križanič: Gre za precejšnje zmanjšanje

Minister Križanič na novinarski konferenci po seji vlade o konkretnih številkah ni spregovoril, razkril pa je, da gre pri rebalansu glede na sprejeti proračun za precejšnje zmanjšanje.

Razlogov za zmanjšanje je, tako Križanič, več: zaradi manjše nominalne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) od pričakovane je bilo treba znižati izdatke, po drugi strani pa je zaradi padca pokojninske reforme potrebno dodatno varčevanje.

Po besedah premiera Boruta Pahorja je rebalans potreben, če želi Slovenija doseči 4,6-odstotni proračunski primanjkljaj in javnofinančni primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP, kar je obvladljiv primanjkljaj in pod povprečjem EU in območja evra, hkrati pa javni dolg države zadržati pod 45 odstotki BDP.

Ministrstvo za kulturo bo dobilo več sredstev kot lani

"Če želimo to doseči, moramo doseči javnofinančno konsolidacijo in obvladovati stroške pri vseh ministrstvih, tudi pri ministrstvu za kulturo, s katerim smo danes začeli razpravo o rebalansu in ki bo sicer dobilo več sredstev kot lani, a manj od pričakovanj," je poudaril Pahor.

Križanič: Ne zmanjšujemo pravic

Vlada želi z rebalansom oklestiti tiste izdatke, ki nimajo neposredne zakonske podlage oz. niso z zakonom neposredno predpisani. "To pomeni, da ne zmanjšujemo pravic, ne posegamo v raven plač zaposlenih v javnem sektorju, ne posegamo v transferje," je povedal minister.

Želijo pa izvesti optimizacijo zlasti na področju stroškov za blago in storitve. "Tu smo najbolj drastični in tista ministrstva ter programi, ki imajo tega največ, so najbolj prizadeti," je dejal Križanič.

V tem tednu še do dodatnih prihrankov?

Pri tem so enostavno pogledali, kaj od načrtovanega proračuna še ni bilo s pogodbami potrjeno, ter to nato prestavili na naslednje leto, v kolikor ministrstvo ni dokazalo, da je nujno, da se konča v tem letu. V tem tednu bodo na tem področju poskušali priti še do nekaj dodatnih prihrankov.

Ko tega ni dovolj, da bi zaustavili načrtovano rast izdatkov, se gre tudi v zmanjševanje investicij. Pri slednjih zmanjšujejo integralna oz. domača sredstva, evropska pa tam, kjer zaradi zamud pri projektih letos ne pričakujejo izplačil.

Finančni minister ob tem pravi, da je znotraj posameznih varčevalnih ukrepov potrebno izvesti optimizacijo tako, da bo učinek na izvajanje zastavljenega cilja glede razvojnega preobrata še vedno tak, kot je bil v prejšnjih letih. "Vzdržujemo vse tiste projekte, ki ta razvojni preobrat spodbujajo. V tem okviru bomo v tem tednu izvedli nekaj popravkov, ker smo dobili dodatna opozorila," je dejal.

Znižali bodo stroške, ki niso bistveni za normalno delo ministrstev

Vlada bo z rebalansom po Pahorjevih pojasnilih znižala vse stroške, ki niso bistveni za normalno delo ministrstev. "Tu ni nobene izjeme, začenši z mojim kabinetom. Če se izkaže, da so največji problem letalski prevozi, potem na naslednjo pot ne bom potoval z zasebnim letalom, ampak z redno linijo. To sicer pomeni večjo porabo časa in energije, toda če ni denarja, potem tudi cesar tega denarja ne more vzeti," je zatrdil premier.

"Ne bi smelo biti razloga, da vlada rebalansa ne potrdi"

Do prihodnjega četrtka bo vlada tako opravila še nekaj dodatnih tehničnih usklajevanj. Po pojasnilih generalne direktorice direktorata za proračun Alenke Bratušek bodo vnovič preverili, ali so vsa ministrstva upoštevala priporočila vlade glede omejitev izdatkov pri materialnih stroških. "V četrtek ne bi smelo biti razloga, da vlada rebalansa ne potrdi," je dejala.

Kot je še pojasnil Križanič, je že od 9. junija zamrznjeno prevzemanje novih obveznosti, ki nimajo podlage. To je po ministrovih besedah še močnejši varčevalni ukrep, ki bo veljal tudi, ko bo rebalans v parlamentarni proceduri.

Upravljanje državnega premoženja pod velikim pritiskom

Glede upravljanja državnega premoženja je minister pojasnil, da je to letos pod velikim pritiskom, saj sta kar dva velika subjekta ustvarila ogromno izgubo - Nova Ljubljanska banka in Telekom Slovenije. "Tu bi vendarle pričakovali dividende - pri NLB brez dvoma za krepitev kapitalske ustreznosti, pri Telekomu pa tudi za financiranje proračuna. Tega sedaj ne bo in tu je izpad," je dejal.

Z boljšim upravljanjem in vpeljavo odgovornosti za dosežene rezultate bi morali v prihodnosti iz tega vira izvleči precej več, kar bi razbremenilo tista področja, na katerih se sedaj varčuje, pravi minister.

V zvezi z gradbeništvom je Križanič dodal, da je pred vrati projekt začetka gradnje drugega tira na progi med Koprom in Divačo. "Ta bo šel neposredno iz integralnih virov in evropskih sredstev, javno-zasebno partnerstvo tu verjetno ne bo prišlo v poštev, ampak kasneje pri gradnji razvojnih osi oziroma hitrih cest, ki navezujejo posamezne slovenske industrijske centre na avtocestni križ," je še pojasnil.