Šušteršič: Na Slovenijo se ne gleda več kot na državo, ki ji grozi nelikvidnost

Po njegovih besedah ni pomembno le to, da smo si s to izdajo obveznic kupili čas. Kot pravi, smo s tem naredili preskok iz države, za katero so še pred 14 dnevi obstajali dvomi, ali bo sploh lahko izdala obveznice, do tega, da so investitorje uspeli prepričati, da ima vlada prave ukrepe. "Ta izdaja obveznic je nekakšen izraz zaupanja v ukrepe, ki smo jih napovedali," je v pogovoru za TV Slovenija povedal Šušteršič. Kot je pojasnil, so obveznice sicer kupovali različni ameriški investicijski skladi in investicijske družbe.

"Še vedno je treba izpeljati potrebne reforme" Ob tem je Šušteršič potrdil, da bo prihodnje leto treba ponovno izdati obveznice. Kot je dejal, se bo še vedno treba zadolževati, saj bo vključno s primanjkljajem in vračili dolgov, ki bodo zapadli, stroškov za tri milijarde evrov. Izpostavil pa je še, da bodo le izpeljane reforme zagotovilo, da "bomo tudi v prihodnje ostali država, ki je likvidna in ki se bo, kolikor bo še potrebno, na trgih še lahko zadolžila in ne bo potrebovala drugih programov pomoči".

Obveznice v plačilo zapadejo 26. oktobra 2022 Slovenija je izdala 10-letne državne obveznice v vrednosti 2,25 milijarde ameriških dolarjev, te so prva referenčna izdaja Slovenije, denominirana v dolarjih, po letu 1996. Kot so pojasnili na ministrstu za finance, donos na obveznice znaša 5,7 odstotka. Obveznice v plačilo zapadejo 26. oktobra 2022, kupon pa polletno znaša 5,50 odstotka.

Vlagatelji so se odzvali s povpraševanjem v vrednosti več kot 11 milijard dolarjev V prvih 12 urah po najavi okvirnih pogojev transakcije 18. oktobra so se vlagatelji odzvali s povpraševanjem v vrednosti več kot 11 milijard dolarjev, kar je državi po pojasnilih ministrstva omogočilo, da občutno izboljša ceno in poveča obseg izdaje do najvišjega zneska 2,25 milijarde dolarjev.

"Končno stanje knjige naročil v višini več kot 11 milijard dolarjev pomeni največje povpraševanje za državne obveznice, denominirane v ameriških dolarjih, na območju Srednje in Vzhodne Evrope v letošnjem letu," so poudarili.

Ministrstvo: Slovenija je s to transakcijo dosegla ugodnejše financiranje Dodali so, da je Slovenija s to dolarsko transakcijo na podlagi sočasno izvedene valutne zamenjave v evre dosegla ugodnejše financiranje, kot bi ga dosegla s primerljivo transakcijo v evrih.

Transakcija je bila po pojasnilih ministrstva izvedena po obsežni mednarodni trženjski aktivnosti in pomeni prelomnico za Slovenijo na kapitalskih trgih. Transakcija je bila izvedena po zmanjšanju donosov državnih obveznic na evropskem sekundarnem trgu za 200 bazičnih točk od sredine avgusta.

"Z uspehom transakcije je potrjena pravilna usmeritev programa reform nove vlade in njen dostop do mednarodnih kapitalskih trgov," so še dejali na finančnem ministrstvu.

Izdajo obveznic so izvedle banke BNP Paribas, Deutsche Bank in JP Morgan.

Janša: S fiskalnim pravilom v ustavi bi bilo zadolževanje občutno cenejše Premier Janez Janša ne želi podrobno komentirati po njegovi mnenju "neverjetnih" številk o zanimanju za slovenske obveznice na ameriškem trgu. Upa pa, da bo Slovenija s prodajo pridobila manevrski prostor za izvedbo ukrepov za izhod iz krize, ter kritizira opozicijo, da je z odnosom do fiskalnega pravila zadolževanje podražila za do 25 odstotkov.

Dokler proces prodaje ne bo končan, "ne bom komentiral špekulacij o interesu in o neverjetnih številkah, ki jih berem v slovenskem tisku, lahko le ponovim, kar sem rekel včeraj – da kaže dobro", je dejal premier v odzivu na poročanje medijev o velikem zanimanju za nakup slovenskih obveznic na ameriškem trgu.

Predsednik vlade sicer računa na to, da bo Slovenija s prodajo obveznic pridobila potreben manevrski prostor za izvedbo petih načrtovanih ukrepov za izhod iz krize: proračuna, zakona o državnem holdingu, zakona o sanaciji bank ter reforme trga dela in pokojninskega sistema.

Prav predlogi teh petih ukrepov in prizadevanja vlade, da bi prepričala morebitne vlagatelje v slovenske državne obveznice, da bo država "tokrat za razliko od tega, kar je govorila zadnja leta, vendarle naredila, kar obljublja", so Sloveniji po Janševih besedah vsaj deloma povrnili kredibilnost in zagotovili "pretežno pozitiven odziv" na trgu.

Opozoril, da je "treba ločiti taktično in strateško raven" V odgovoru na vprašanje, kaj uspešna prodaja obveznic pomeni za potrebo po prošnji Slovenije za finančno pomoč, pa je premier najprej opozoril, da je "treba ločiti taktično in strateško raven".

Prodaja obveznic je po njegovih besedah korak za kratkoročno stabilizacijo razmer in za to, da Slovenija sploh pridobi časovni in manevrski prostor, da bodo predlagani ukrepi, če bodo dokončno sprejeti in tudi uresničeni, lahko začeli delovati.

Izvedba teh ključnih petih ukrepov za izhod iz krize pa je pomembna za to, da bo lahko Slovenija v prihodnjem letu, ko bo prav tako morala refinancirati javni dolg in ponovno prodajati obveznice, to naredila po bistveno nižji ceni in "brez okoliščin, v katerih bi se špekuliralo, ali smo še na robu prepada ali nismo", je poudaril premier.

Janša: Cena tokratnega zadolževanja bo, tudi če bo to uspešno, visoka Cena tokratnega slovenskega zadolževanja bo sicer po Janševih besedah, tudi če bo to uspešno, visoka. Za to pa je po prepričanju predsednika vlade odgovorna opozicija, ker je nasprotovala vpisu fiskalnega pravila v ustavo.

"Treba je povedati, da bi lahko bila ta cena vsaj za 20 do 25 odstotkov nižja, če bi Sloveniji uspelo pred prodajo teh obveznic vpisati v ustavo fiskalno pravilo. To nas ne bi nič stalo, bi pa bistveno pocenilo naše zadolževanje. Tu govorimo o desetinah milijonov evrov, ki jih nikjer ne bi dobili tako poceni, kot bi jih s to spremembo ustave," je pojasnil in izrazil upanje, da bo Sloveniji uspelo fiskalno pravilo v ustavo zapisati v prihodnjem letu.

"Te dodane vrednosti, ki bi jo lahko prispevala slovenska opozicija, žal tukaj ni bilo, zato bo to zadolževanje dražje," je poudaril. "A kljub temu upamo, da bo vzdržno in da je to zadnjič, ko bomo plačali tako visoko ceno za zadolževanje," je sklenil.

"Tujci bi kupili za 12 milijard dolarjev naših obveznic" Obrestna mera za obveznice, ki jih bo Slovenija ponudila na dolarskem trgu, bo glede na izkazano zanimanje tujcev znatno nižja, kot se je govorilo pred dnevi in tedni, pa je povedal poslanec SDS Andrej Šircelj na novinarski konferenci, na kateri sta s poslansko kolegico Romano Tomc spregovorila o reformah in prodaji državnih obveznic. Šircelj je napovedal, da bo obrestna mera za obveznico v dolarjih znatno pod šestimi odstotki, v evrih pa precej pod petimi odstotki in pol.

Dejal je, da je Evropska centralna banka vlagateljem dala vedeti, da bo odkupovala slovenske državne obveznice in da je ponudba obveznic na dolarskem trgu nastala ob pravem času, saj naj nam bi tuji investicijski trgi zaupali.

Skrb glede valutnega tveganja sicer obstaja, a je obvladljiva, je prepričan poslanec SDS. Poudaril je, da izkazano zanimanje hkrati pomeni odgovornost za vlado in koalicijo, da sprejmeta proračun za prihodnji dve leti, zakonodajo o sanaciji bank in državnem holdingu ter pokojninsko in reformo trga dela.

"Danes je predstavitev državnih obveznic v Londonu, naslednji teden pa se bo vlada odločila, koliko obveznic bo izdanih," je pojasnil. Po njegovem bo številka presegla milijardo in pol, saj naj bi bili pogoji ugodni. Skrb glede valutnega tveganja po mnenju Širclja obstaja, vendar je obvladljiva.

Šircelj: Dodatnih stroškov ne bo, sindikati naj odstopijo od referendumov Zaradi izdaje obveznic v dolarjih ne bo dodatnih stroškov, o katerih je dopoldne govoril poslanec SD Janko Veber, pravi Šircelj, ki meni, da izjave o številki 300 milijonov dodatnih stroškov niso na mestu.

Da ni zaupanja v Slovenijo, o čemer je govoril poslanec Veber, ne drži, je dejal Šircelj. Po njegovih besedah to danes dokazujejo svetovni trgi. "Glede na to, da prodaja še ni končana, o imenih vlagateljev ne morem govoriti," je bil zadržan Šircelj.

Pozivanje k povečevanju državne lastnine je leninističen koncept, ki temelji na strašenju ljudi, je prepričan. Tak koncept v SDS odločno zavračajo in pozivajo oba sindikata, ki sta vložila zahtevo za referendum o bankah in državnem holdingu, da od nje odstopita, ker zanjo ni nikakršne potrebe.

Romana Tomc: Pogajanja s socialnimi partnerji se nadaljujejo Poslanka SDS Romana Tomc je povedala, da se kljub temu, da je vlada ta teden sprejela paket zakonov za pokojninsko in reformo trga dela, pogajanja o odprtih vprašanjih s socialnimi partnerji nadaljujejo.

Pri pokojninski reformi je razmeroma malo neusklajenih stvari, pravi Tomčeva. "Ta reforma temelji na Svetlikovem zakonu, a ima nekaj bistvenih sprememb," je dejala. Kot je pojasnila, je v ospredju bolj delovna doba, in ne starost, iz sistema bodo izločeni izdatki, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih, uvaja pa se tudi pregled nad tem, koliko bi delodajalec moral in koliko je dejansko vplačal prispevkov za delavca, kar bo po besedah Tomčeve omogočalo informacijo, kakšno pokojnino lahko nekdo pričakuje.

Več odprtih vprašanj je na področju trga dela, pri čemer vlada po besedah Tomčeve nastopa le kot mediator med socialnimi partnerji. "Vlada v funkciji mediatorja nima veliko manevrskega prostora. Tega ji je vzela prejšnja vlada s tem, da je pravzaprav podarila nekatere bonitete kot na primer povišanje minimalne plače in nadomestila za brezposelnost, ne da bi na drugi strani karkoli pridobila. To so bili pozitivni ukrepi, a manjkali so ukrepi za večjo fleksibilnost trga dela," meni Tomčeva.

Tomčeva je še dejala, da bi bilo primerno, da se sindikati, delodajalci in vlada nehajo pogovarjati le o tem, kako bo lažje odpuščanje, ampak tudi o tem, kako bo s sprejemom novih zakonov lažje zaposlovanje.