Slovenske železnice subvencionirajo Luko Koper

Predsednik sveta delavcev in član nadzornega sveta SŽ Silvo Berdajs je v pogovoru za SiOL opozoril, da so državne železnice v težavah tudi zato, ker že leta z nizko ceno prevozov ne pokrivajo niti fiksnih stroškov, druga podjetja pa si na račun železnic delijo dividende. Glede imenovanja novega direktorja Slovenskih železnic pa se Berdajs sprašuje, ali Aukn, ki tako rad deklarativno prisega na politiko korporativnega upravljanja, pri svojem delu to tudi zares spoštuje.

V kakšni kondiciji so Slovenske železnice?

Dolgov je nekaj več kot tristo milijonov, je pa treba vedeti, da je velika večina dolgov posledica nakupa novih lokomotiv in motornih vlakov. Dejstvo je, da sredstva, ki so bila v preteklosti namenjena za opravljanje javnih gospodarskih služb, tudi potniškega prometa, niso predvidela denarja za razvoj, in to je bilo treba financirati iz posojil. O izgubi naj povem, da se večkrat pojavlja termin izgubaške železnice, pa je le treba vedeti, da je bilo podjetje v preteklosti in tudi danes tisto, ki je po neki politični odločitvi subvencioniralo posamezna druga podjetja pri nas. Na podlagi analize, ki jo je izdelal A.T. Kearney, lahko ugotovimo, da Slovenske železnice še danes z nizko ceno prevozov ne pokrivajo niti fiksnih stroškov, subvencionirajo posamezna podjetja, tudi Luko Koper, in s tem podjetjem omogočajo, da ustvarjajo dobiček. V Luki Koper se dobiček denimo deli, pri nas tega žal ni. Marsikdo, ki poslovno sodeluje s Slovenskimi železnicami, ravno na njihov račun ustvarja dobiček, železnice pa posledično zato imajo izgubo …

Imam občutek, da vsa leta od osamosvojitve državne železnice brez finančnih injekcij države ne bi mogle preživeti?

Seveda, saj nobene železnice ne v Evropi in na svetu brez ne preživijo. Brez zagotavljanja določenih sredstev, ki so namenjena infrastrukturi, ki je državna, kar pomeni, da ne more iti za subvencijo, ampak gre za denar, ki je namenjen za razvoj javne železniške infrastrukture gospodarske javne službe, brez tega denarja ne gre. V preteklosti je bilo tega denarja premalo in se je denar iz tržne dejavnosti –tovornega prometa prelival na infrastrukturno področje, da se je zagotavljala določena raven varnosti v prometu …

… to je bilo nezakonito!

Ja, bilo je nezakonito, ampak nujno potrebno in na koncu nam je terjatev v višini 134 milijonov evrov priznala tudi aktualna vlada. Vsaj del sredstev, ki smo jih v podjetju namenili razvoju infrastrukture, ki je kot rečeno državna last, bomo dobili nazaj. Drugo pa so državne subvencije za gospodarske javne službe, tudi za potniški promet. Vozni red v potniškem prometu nam določa država in tudi ceno prevoza nam tudi določa država, ta cena pa ne pokriva stroškov, ni ekonomska. Zato s subvencijo pokrivamo to razliko v ceni, ki pa kljub vsemu ne pokriva vseh stroškov, ki nastajajo. Če bi Slovenske železnice same določale vozni red v potniškem prometu, potem marsikatere relacije, ki so nerentabilne, ne bi bilo več.

Znova ste v začetku septembra postali Holding Slovenske železnice, pa je to rešitev za vse nakopičene težave, tako ste bili namreč že organizirani?

Treba je povedati, da je bistvena razlika med holdingom iz leta 2003 in aktualnim ta, da v zdajšnjem zakonu o holdingu jasno piše, da država vedno ostane stoodstotni lastnik holdinga, ta pa vedno tudi vseh treh jedrnih družb za potniški in tovorni promet in infrastrukturo in drugih odvisnih družb. V letu 2003 pa je holdinška organiziranost omogočala potencialno odprodajo in privatizacijo posameznih delov Slovenskih železnic. Drži pa kot pribito, da sam holding ne rešuje ničesar, je pa lahko podlaga za nadaljnje delo. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.

Spet imate težave z vodstvom podjetja, zdajšnji prvi mož Goran Brankovič ne bo končal mandata, že izvoljen kandidat za naslednika Ervin Pfeifer pa je tudi na prepihu Aukn, ne spominjam se generalnega direktorja, ki bi končal svoj mandat.

Marjan Rekar ga je, čeprav se mu je končal po odločitvi nadzornega sveta Slovenskih železnic. Daleč od tega, da smo ga 'odžagali' sindikati.

Pa jih ne "žagate", v preteklih letih so odšli Miklavčič, pa Živec, pa Jurkovič, Puhan, Schara,Tasič, pa zdaj odhaja Brankovič, ki je mandat nastopil oktobra 2009?

Jaz mislim, da nismo niti enega mi 'odžagali'.

Ja, ampak očitki, da sindikati obvladujete nadzorni svet in kadrujete, pa ne pojenjajo.

Obstajajo očitki, ker se s tem zakriva dejansko stanje. Rekarja je razrešila interesna skupina okoli Luke Koper, Miklavčič je imel težave s svetovalnimi pogodbami in svojim sekretarjem, vse druge menjave, tudi Jurkovičeva in Puhanova, pa so se zgodile, ker so eni sami šli, druge pa je politika zamenjala.

Zakaj torej nihče ne more končati svojega dela?

To je zanimivo vprašanje. Nismo pa sindikati za to razlog, pa če še tako velja, da smo močni! Sindikati smo na Slovenskih železnicah dejstvo! Ne bom rekel, da moči nimamo, so pa vzvodi te moči absolutno legalni in izhajajo iz strokovnosti. Ne skrivam, da smo polni idej in predlogov, je pa gotovo dejstvo, da se na Slovenskih železnicah točno ve, kdo sprejema odločitve, in to je poslovodstvo. Nikoli nismo sindikati sprejemali teh odločitev in jih tudi ne bomo.

Ste pri aktualnem generalnem direktorju Goranu Brankoviču, kot se neuradno govori, vodili kolegije, sestanke …

Ne, nisem, vodil jih je Goran Brankovič. Kako jih je vodil, prepuščam oceno tistim, ki so na teh srečanjih sedeli. Že omenjeni Ervin Pfeifer je morebitni novi prvi mož državnih železnic, nadzorni svet ga je imenoval, Aukn pa naj bi danes odločil, ali bo zares zasedel vroč stol prvega železničarja.

Menda tudi v svetu in v sindikatih nad njim niste bili najbolj navdušeni, a ste ga na koncu podprli, zdaj pa je na situ Aukn?

Rad bi se pri tem vrnil malo nazaj. Vlada je julija sprejela nekatere spremembe in dopolnitve akta o ustanovitvi podjetja, zanimivo ob tem je, da je Aukn že dan zatem sprejel povsem novi akt, v katerem je določil, da aktualnemu poslovodstvu Slovenskih železnic z uveljavitvijo holdinga (1. septembra letos) ugasne mandat oziroma da ima mandat še največ tri mesece ali do imenovanja novega poslovodstva. Ob tem dejstvu je nadzorni svet že pred dvema mesecema začel postopek iskanja najprimernejšega kandidata s pomočjo kadrovske agencije Profil. Osemnajstega avgusta je agencija nominacijski kadrovski komisiji pri nadzornem svetu poslala predlog šestih kandidatov. V tej nominacijski komisiji je sedel tudi predstavnik Aukn, ki je zagovarjal stališče, da se z imenovanjem novega prvega železničarja počaka, dokler se ne bo našel boljši kandidat. Edini, ki je pristojen za imenovanje generalnega direktorja, pa je, zanimivo, prav nadzorni svet podjetja. Vloga Aukn je, da podeli ali ne soglasja na imenovanje direktorja. Nikoli Aukn sam ne more imenovati direktorja oziroma predsednika uprave, to je izključna pristojnost nadzornega sveta. Tak poseg Agencije za kapitalske naložbe države je daleč od normalnih konceptov korporativnega upravljanja, na kar Aukn seveda vseskozi deklarativno zelo prisega! Vprašanje pa je, koliko to pri svojem dejanskem delu res spoštuje.

Bodo Slovenske železnice leto spet končale v rdečih številkah?

Prvih šest mesecev smo dobro poslovali, potem nas je 'udarila' stavka v Luki Koper, zelo nas 'tepejo' tudi tečajne razlike švicarski frank-evro. Ključ za pozitivni poslovni rezultat sta dva cilja: dobiti moramo novega generalnega direktorja, verjamemo pa tudi, da bo novi direktor postavil novo vodstveno ekipo, ki jo zlasti z odhodom Roberta Vuge (nekdanji direktor tovornega prometa je zdaj na Adrii Airways op. p.) močno podhranjena, nujno potrebujemo okrepitve predvsem v tovornem prometu. Zadeve tečejo po 'inerciji!' Na Slovenskih železnicah moramo preseči stanje, da bodo državne železnice z nizko ceno storitve subvencionirale posamezne družbe v Sloveniji pa tudi zunaj nje. Tovora je gotovo dovolj, treba ga je le poiskati, seveda pa je treba tudi spremeniti strukturo tovora, najti moramo kakovostnejši tovor, ki bo prinesel tudi višjo ceno in zato višje prihodke. In če nam bo oboje uspelo, verjamem, da Slovenske železnice že letos lahko poslujejo pozitivno.