Se klobčič težav na letališču Lesce po reviziji razpleta?

Po zadnjih dogodkih prejšnjega tedna, ki je po odmevnem revizijskem poročilu poslovanja letališča prinesel odstop direktorja Alpskega letalskega centra Pavla Škofica, se pojavljajo nova stara vprašanja o odgovornosti in delovanju leškega letališča, ki je sicer v občinski lasti in od leta 1998 posluje z izgubo. Revizijsko poročilo ugotavlja številne nezakonitosti in primere negospodarnega ravnanja. Radovljiški župan: Stvar je zakomplicirana Župan občine Radovljica Ciril Globočnik priznava, da se zadeve dogajajo že dolgo in da ga kot novega župana čakajo še pomembne naloge, nekaterih pa so se že lotili. Tako so že opravili nadzor, sestal se je nov upravni odbor, aeroklub je dobil novega predsednika, letala, ki so v občinski lasti, pa so dali v najem Aeroklubu. Glede na ugotovitve revizije meni, da letališče v obliki javnega gospodarskega zavoda ne bo moglo obstati, hkrati pa je nova oblika učinkovitega delovanja še neznana.

Glavne težave ne vidi v vodenju letališča, ampak v odnosih med Aeroklubom in Alpskim letalskim centrom (ALC).

Lesce so premajhne le za letališče Za mnenje smo poprosili tudi Pavla Škofica, direktorja Alpskega letalskega centra v odstopu, bolj znanega kot enega od izumiteljev carving smuči. Direktorsko mesto je zasedel leta 2008 in v letih svojega delovanja pripravil strategijo, ki je na območju letališča poleg obnove in povečanja letališča predvidela velik športno-adrenalinski center, ki pa se ni niti začela uresničevati. Zdi se mu, da se mu dogaja podobno kot tistim, ki so nekoč trdili, da Zemlja ni ravna:

V rdečih številkah že vse od leta 1998 Kot pravi, je nad položajem, v katerem se je znašlo letališče, že dlje časa razočaran, zato se v podrobnosti sploh ne želi več spuščati. Med svojim mandatom je večkrat opozarjal na nepravilnosti v delovanju, na kar pa se po njegovih besedah ni znal odzvati nihče: "Tu je bilo toliko različnih interesov, ki izhajajo še iz zgodovine, ko je bilo letališče finančno še dobro preskrbljeno. Denarja je bilo vedno dovolj in navajeni so bili, da je vse subvencionirano. A sistem se je po letu 1991 radikalno spremenil, čemur bi morali slediti, ne pa vztrajati pri starem, ki ni vzdržal. Seveda sem bil potem tisti, ki je izpadel grd, ko sem leta 2009 pokazal realen minus – da so prihodki že od leta 1998 manjši od odhodkov. Danes bi letališče Lesce lahko bilo mednarodno prepoznavno letališče z vsemi drugimi dejavnostmi, statistika pa kaže, da je tujcev le za en odstotek, vse drugo so domači letalci."

Kje je meja med javnim in zasebnim? Škofic meni, da se je zadeva obrnila preveč v politično smer: "Sem strojnik in nimam potrebe po političnih igricah. Če bi že ob nastopu vedel, da bo večino mojega dela sama politika, se v to ne bi spustil, čeprav sem v prvem delu mandata lahko kar precej naredil. V začetku je šlo dobro: v sovražnem okolju sem postavljal stvari pokonci, reševal situacije, ko pa sem zahteval red in disciplino, sem naenkrat postal sovražnik." Ugotavlja, da je v poročilu kup napak, ki govorijo v prid njegovim nekdanjim opozorilom o nedorečenosti razmerja med javnim in zasebnim interesom.

Med revizorji nekdanja letalka Marjan Mertelj, tajnik Društva gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce, ki že šest let opozarja na nepravilnosti na leškem letališču, na trenutno stanje in revizijsko poročilo gleda z veliko mero kritike. Najprej ga je zmotila že sestava revizorjev, med katerimi je tudi nekdanja letalka Zdenka Vidovič. V poročilu je veliko neskladij, ki kažejo na to, da želijo krivdo za težave zvaliti na zdaj že nekdanjega direktorja letališča:

Podpisala naj bi jo Lojze Peterle, takratni predsednik Aerokluba, namesto njega pa je brez njegovega pisnega pooblastila to storil podpredsednik Janez Jovan, in nekdanji direktor letališča Zvone Kobentar, moral pa bi jo župan Radovljice, ki je edini pristojen, da podpisuje v imenu javnega gospodarskega zavoda."

Privilegiji Aerokluba Lesce Glavno težavo leškega letališča vidi v neurejenih in za tržno gospodarstvo popolnoma nesprejemljivih načinih sodelovanja Alpskega letalskega centra kot javnega gospodarskega zavoda z Aeroklubom Lesce. To je imelo do nedavnega v brezplačni uporabi letališko infrastrukturo in letala: "Po kakšni logiki na primer Turistično društvo občini za najem 15 kvadratnih metrov prostorov plačuje tri tisoč evrov na leto, Aeroklub pa po še sveži pogodbi 3.170 evrov za najem letal, ki so v občinski lasti? Pri tem pa seveda služi s šolanji letalcev in padalcev, od česar občina nima nič. Taki privilegiranosti v društvu nasprotujemo!" Na vsa razmerja je poskušal vplivati z javnimi pismi in obveščanjem pristojnih služb, a za zdaj predstavnikov računskega sodišča in protikorupcijske komisije na letališču še ni bilo.