Odpustki za črnograditelje

Osnutek zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, o katerem sicer še potekajo medresorska usklajevanja in dogovarjanja z občinskimi združenji, po navedbah Dnevnika (Marjeta Kralj) legalizacijo črnih gradenj prepoveduje objektom, ki: - ogrožajo premoženje, zdravje in življenje ljudi, promet in sosednje objekte oziroma okolico, - stojijo na posebej varovanih območjih, - jim nasprotuje lokalna skupnost, - so se z nezakonito rekonstrukcijo, prezidavo, dozidavo ali nadzidavo povečali za več kot deset odstotkov, - stojijo preblizu sosedovemu zemljišču, če sosed ne da soglasja, - bi zahtevala dodatne posege v prostor, kot je na primer gradnja nove ali širitev obstoječe dovozne ceste, ki bi zahtevala nove posege (vseke, nasipe, izsekavanje gozda …).

Legalizacija 30 let starih stavb Bodo pa gradbeno in tudi uporabno dovoljenje dobili objekti, ki so že evidentirani v registru nepremičnin oziroma katastru stavb ali katastru gospodarske javne infrastrukture in jih bo mogoče preveriti na zračnih posnetkih geodetske uprave. To bo tudi edini pogoj za legalizacijo objektov, katerih lastniki bodo dokazali, da črne gradnje v nespremenjeni obliki uporabljajo že več kot 30 let, torej so bili zgrajene pred letom 1984.

Brez dodanih gradbenih posegov bo mogoče legalizirati tudi tiste objekte, ki so kadarkoli v svojem času ustrezali takrat veljavni zakonodaji.

Sicer pa vlada v osnutku predvideva tudi nekaj odpustkov, kot na primer enkratno začasno gradbeno dovoljenje za največ pet let.