NLB potrebuje še eno 250-milijonsko dokapitalizacijo

Predsednik uprave Božo Jašovič je delničarjem, zbranim na skupščini v Ljubljani, navedel dve možnosti povečanja osnovnega kapitala: da se ključni lastniki dogovorijo in dokapitalizirajo banko, ali pa se denar poišče na trgu.

Bodo o dokapitalizaciji odločali lastniki?

Izboljšanje kapitalske ustreznosti in ciljnih količnikov kapitalske ustreznosti s povečanjem osnovnega kapitala je od NLB zahtevala Banka Slovenije. Akcijski načrt za izpolnitev teh zahtev je uprava pred skupščino predstavila na seji nadzornega sveta in bila deležna podpore.

Naslednji koraki glede izvedbe dokapitalizacije in prodaje delnic so možni le v dogovoru in s soglasjem obeh največjih lastnikov - to je države in belgijske KBC -, ki ju bo nadzorni svet pozval, naj se do predloga opredelita. Če dogovora ne bo, bodo o dokapitalizaciji z izvedbo javne ponudbe delnic po tržnih pogojih odločali lastniki na novi skupščini.

Postopke dokapitalizacije bodo izvedli do konca leta

"Čas za dogovor je še in upam, da bo do njega prišlo," je v izjavi novinarjem po skupščini dejal Jašovič. Če lastnika tudi julija ne bosta dosegla dogovora, pa bodo morali začeti z aktivnostmi za javno prodajo - ne nujno le v Sloveniji. O ceni novih delnic ni želel ugibati, je pa dejal, da bi bilo postopke dokapitalizacije mogoče izvesti do konca leta.

Križanič računa na soglasje EU Nove dokapitalizacije NLB se je dotaknil tudi finančni minister Franc Križanič, ki se je v sredo sestal z evropskim komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio. Kot je dejal, računa na soglasje Evropske komisije tudi k drugi dokapitalizaciji, saj v EU po njegovih besedah še veljajo protikrizni ukrepi za podporo sistemskim bankam.

Še vedno pa je interes države, da v dokapitalizaciji sodelujejo zasebni vlagatelji in to po enaki ceni kot v prvi dokapitalizaciji (116 evrov). Pogajanja z zasebnimi vlagatelji po njegovih besedah tečejo prav v tem okviru, pogajalska ekipa pa bo še okrepljena.

Podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu Delničarji NLB so na skupščini, na kateri je bilo navzočega približno 85 odstotkov kapitala, sicer podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko leto ter potrdili plačila nadzornikom, potem ko je država po nedavni dokapitalizaciji okrepila lastniški delež v banki.

Nadomestnega nadzornika niso podprli Niso pa podprli predloga o nadomestnem nadzorniku. Potem ko je predstavnik belgijske solastnice KBC Jan Vanhevel februarja podal odstopno izjavo, naj bi njegovo mesto za čas do izteka mandata nadzornega sveta zasedel Dirk Mampaey. A predlog ni bil izglasovan, saj ga je podprlo le 35,8 odstotka navzočih.

"Pogajanja med državo in KBC še tečejo "

"To ne pomeni kakšnega slabega znaka," je Jašovič po skupščini komentiral dejstvo, da predlog o nadomestnem nadzorniku ni bil deležen zadostne podpore. Kot je ocenil, "pogajanja med državo in KBC še tečejo in to mesto še čaka na potencialnega kandidata, za katerega se bodo lastniki sporazumno dogovorili".

Poslovanje banke do konca leta naj bi bilo pozitivno Glede poslovanja NLB, ki je leto 2010 sklenila s 183,4 milijona evrov izgube, kar je pokrila v breme rezerv iz dobička, pa je Jašovič na skupščini dejal, da bo letošnje poslovanje banke do konca leta pozitivno. "Pozitiven rezultat bo šibek in podvržen številnim negotovostim," je dodal.

"Lani so na poslovanje vplivale zunanje razmere"

Pred tem je na željo enega od delničarjev pojasnil, zakaj je NLB lani zabeležila tako slab rezultat. Kot je dejal, so lansko poslovanje močno zaznamovale zaostrene razmere v zunanjem okolju. Kljub napovedim, da se bo intenzivno padanje umirilo, se to še ni zgodilo, je ugotovil ter dodal, da so glavni dejavnik slabega rezultata visoke rezervacije, ki pa so bile nujne.

Ni pa kriza edini krivec za slabo poslovanje, je nadaljeval in spomnil, na intenzivno širitev, ki je je bila skupina NLB deležna v preteklih letih. Posledično je bila skupina slabo vodena in nadzirana, družb je bilo preveč, banka je izgubljala dobro ime in ugled v javnosti, je dejal.

Lani so začeli ziževati stroške

Jašovič je podrobno predstavil ukrepe za izboljšanje stanja, ki jih je sprejela uprava, med drugim letos sprejeto novo strategijo skupine NLB. Že lani so med drugim začeli s projektom zniževanja stroškov, ki jih nameravajo v dveh letih oklestiti za 15 odstotkov, vključno z zmanjšanjem števila zaposlenih za 450, uveljavili so tudi dve različni proceduri ugotavljanja odškodninske in kazenske odgovornosti nekdanjih vodilnih in drugih zaposlenih.

Tako je banka od začetka tega leta že izvedla sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi šestih delavcev in vložila tri kazenske ovadbe zoper komitente zaradi suma storitve kaznivih dejanj, tečejo pa tudi postopki za vložitev kazenske odgovornosti zoper pet nekdanjih vodilnih v banki.

Minister Križanič bi prav tako pričakoval postopke proti prejšnjemu poslovodstvu največje slovenske banke ali vsaj proti slovenskim predstavnikom v nadzornem svetu.

"Banka je gotovo trdnejša, kot se ustvarja vtis" Član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS Marko Golob, ki med drugim vodi skupino za pogajanja s KBC in drugimi potencialnimi zasebnimi vlagatelji v NLB, je medtem zatrdil, da je banka gotovo trdnejša, kot se ustvarja vtis v javnem mnenju. To pa ne pomeni, da ne obstaja veliko področij, kjer agencija pričakuje občutno izboljšanje. Morebitni ukrepi agencije so odvisni od uveljavljanja teh izboljšav, je dejal.

Razkrili so tudi podatke o izplačilu regresov Na zahtevo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS je Jašovič razkril še podatke o izplačilu letošnjih regresov. 3800 zaposlenih po kolektivni pogodbi je konec marca prejelo regres v višini 75 odstotkov povprečne bruto plače v zadnjih treh mesecih oz. 1564 evrov, 102 zaposlena po individualnih pogodbah pa v višini povprečne bruto plače v zadnjem mesecu pred izplačilom regresa, je dejal.