NLB: Družbe iz skupine NLB proti odgovornim v Agroživu sprožile pravne postopke

Dodali so, da so srbski organi pregona spomladi 2008 sprožili kazenski postopek zoper vodstvene delavce družbe zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. Postopek je v teku, v njem pa se upnice iz skupine NLB pojavljajo kot oškodovanci, so poudarili v NLB, kjer "posplošitev, ugibanj in špekulacij" ne morejo komentirati. V kolikor pa obstajajo informacije, ki po navedbah ponedeljkovega časnika Večer nakazujejo na utemeljen sum, da so Agroživovci delovali v navezi s posamezniki znotraj banke, pa v NLB pričakujejo, da bodo te nemudoma posredovane organom pregona. "V interesu NLB je, da organi pregona učinkovito opravijo svojo nalogo, pri čemer je NLB seveda pripravljena sodelovati," so izpostavili. "Nihče od navedenih ni imel odprtega računa kot fizična oseba" V NLB sicer odločno zanikajo navedbo v Večeru, da bi "denar namesto na račun Agroživa romal kar na zasebne račune Miroslava Živanova ter njegovega sina Nenada in žene Sunčice pri NLB Ljubljana ter njeni nemški in švicarski izpostavi LHB Frankfurt in InterFinanz Zurich". Po pojasnilih NLB namreč nihče od poimensko navedenih od leta 2007 dalje ni imel odprtega računa kot fizična oseba pri kateri od omenjenih bank.

Kot je v ponedeljek poročal Večer, je iz NLB skozi kreditiranje Agroživa izginilo 30 milijonov evrov. Denar naj bi izginil na računih vodilnih v Agroživu in organizirane združbe znotraj banke, ki naj bi Agroživu kljub znanim tveganjem odobravala visoka nezavarovana posojila. Na organizirano navezo v NLB so naleteli srbski kriminalisti, ki so v okviru obsežne preiskave po navedbah časnika že zaprli 20 posameznikov iz vodstva Agroživa, medtem ko se slovenski organi sploh še niso lotili preiskave te zgodbe, do katere je prišlo v času, ko je bil na čelu NLB Marjan Kramar.

Agroživ je že pred leti zašel v hude finančne težave Agroživ, ki ga je v času teh spornih dogodkov vodil Živanov, je že pred leti zašel v hude finančne težave in bil zrel za stečaj, vendar pa so vodilni delavci začeli umetno napihovati bilance podjetja. Od decembra 2004 do januarja 2008 so izvajali simulirane posle oz. fiktivne pogodbe o prodajah in nakupih napihnjenih lastniških deležev družb znotraj koncerna. Z njimi so ustvarjali navidezen dobiček in podjetje prikazovali kot solventno. Bilance podjetja naj bi tako napihnili za 43 milijonov evrov in na ta način pri bankah upravičevali posojila.

Tej igri naj bi nasedla tudi NLB, vendar pa to po pisanju Večera ni bilo naključje, saj so bile po navedbah časnikovih virov odgovorne osebe znotraj NLB opozorjene na omenjene fiktivne posle in dejansko katastrofalno finančno stanje Agroživa, a jih to ni ustavilo pri nameri, da po različnih informacijah srbski skupini odobrijo 48 oziroma 64 milijonov evrov posojil.

Najspornejši del tega kreditiranja se po pričevanju Večerovih virov nanaša na 30 milijonov evrov, izplačanih v letih 2007 in 2008, ki so domnevno večinoma poniknili na računih posameznikov v podjetju. Po navedbah srbskih organov je denar končal na računih Živanova in njegovih sina in žene, odprtih pri NLB ter frankfurtski oziroma züriški podružnici LHB Frankfurt in InterFinanz Zürich.

NLB naj bi sicer po navedbah virov oblikovala za 30 milijonov evrov rezervacij za te posle, česar pa v banki niso potrdili.