Minister Čufer gospodarstvenikom: Malce preveč pričakujete od države

Na začetku seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je predsednik zbornice Samo Hribar Milič pojasnil, da so glavne težave, ki pestijo gospodarstvo, novi davki in obremenitve, prestrukturiranje podjetij, javna naročila in razdolževanje.

Vladni davčni strel v koleno Kot meni predsednik GZS, je bilo povišanje davkov strel v koleno pri naših naporih za gospodarsko rast in nova delovna mesta. Skrbijo ga tudi novi davki, ki jih napovedujejo – na primer davek na sladke pijače.

Po besedah Hribar Miliča novi davki in obremenitve povzročajo upad konkurenčnosti. Gre za davčno dušenje gospodarstva. Zgolj kozmetično upravljanje države ne bo dovolj, potrebujemo korenite reforme, je prepričan prvi mož GZS.

Podjetja vse težje vzdržujejo socialno državo Slovenija je še vedno socialna država, toda s podjetji, ki to breme težko vzdržijo, opozarja Hribar Milič. Rešitve so po njegovem odpis dolgov, prestrukturiranje, več denarja za naložbe in prenova javnega naročanja.

Minister za finance Uroš Čufer, ki se je kot gost udeležil seje upravnega odbora, je povedal, da je vlada svoje cilje usmerila v tri stebre aktivnosti. Prvi je gospodarska rast.

Kot pravi minister, gospodarsko rast zavira dejstvo, da gospodarstvo nima dostopa do finančnih virov in da so obrestne mere v Sloveniji višje kot drugje. Za to sta dva razloga.

Proces razdolževanja podjetij bo boleč Prvi razlog se skriva v bankah, ki so preobremenjene s slabimi terjatvami v preteklosti in nimajo dostopa do tujih virov. Posojila, ki jih dajejo banke, imajo visoke obresti, tudi za zavarovanja posojil veljajo ostri pogoji. Drugi razlog je v prezadolženosti podjetij. Ta so se v preteklosti zadolžila za neperspektivne projekta. Po Čuferjevih besedah bo proces razdolževanja boleč. Glavnino podjetij nameravajo razdolžiti letos, pri čemer bodo najprej razdolžili večja podjetja. Razdolževanje podjetij je hkratno prestrukturiranje bilanc in poslovno prestrukturiranje.

Odprava rigidnosti in zmanjševanje javnega dolga Trije elementi za uspešno razdolževanje so slaba banka, strokovnjaki, ki delujejo na tej banki, in zakon o razdolževanju podjetij, poudarja Čufer.

Slovenija mora odpraviti tudi rigidnost na trgu dela (pogovarjati se je treba o minimalni plači), rigidnost lastniške strukture in druge rigidnosti, ki onemogočajo hiter odziv gospodarstva.

Tretji steber vladne dejavnosti je finančna konsolidacija: uravnotežiti javne finance in doseči vzdržen javni dolg. Od leta 2015 bo treba javni dolg postopoma znižati na 60 odstotkov BDP.

Podjetja, prisesana na evropski denar Čufer, ki poleg finančnega vodi tudi gospodarsko ministrstvo, je dejal, da država daje veliko denarja podjetjem kot nepovratna sredstva. Nekatera podjetja so dobesedno prisesana na evropski denar. Z nepovratnih sredstev bo treba preiti na povratna.

Slovenija bo morala začeti živeti v skladu s svojimi zmožnostmi, pravi Čufer, ki poudarja, da jih čaka še veliko nalog. Ko so začeli delati, so morali najprej ugotoviti, kdo pilotira letalo, nato stabilizirati višino, ki jo je letalo hitro izgubljalo. Zdaj pa se moramo odločiti, kam bomo leteli: v smeri ZDA, Nemčije ali Bolgarije.

Gospodarstveniki so bili kritični. Stojan Binder je na primer dejal, da podpira vlado in njene ukrepe, a rezultatov ni. Po njegovem mnenju nekateri v Sloveniji ne čutijo krize in ukrepov v tolikšni meri: na primer javni sektor, upokojenci, Ljubljana z okolico in bančna elita. Drugje po Sloveniji je stanje slabo.

Za dobra podjetja je denarja dovolj Minister Čufer je po tem, ko so gospodarstveniki nanizali svoje težave, dejal, da je dobil občutek, da malce preveč pričakujejo od države. Država namreč ne ustvarja veliko.

Podjetja se bodo morala postaviti na lastne noge in opreti na lastne sile. Čim bolj se bodo oprla na lastne sile, boljše bo zanje. Denarja za dobra podjetja je na trgu dovolj, je še zagotovil.

Opozoril je, da na socialnem področju najhujše šele prihaja in da se bodo proti koncu krize socialne stiske še povečale. To je po njegovem značilnost vseh kriz.