Kako bolje podpreti podjetništvo in ustanovitev start-up podjetja v Sloveniji

Imamo odlično idejo in voljo, vendar nam primanjkuje znanja in podpore. V novicah velikokrat preberemo, da se je odprlo novo uspešno start-up podjetje. Ko se sami podamo na podjetniško pot, naletimo na mnogo ovir, običajno se zaplete že pri birokraciji.

Želimo si, da bi bilo lažje. Sanje vsakega bodočega podjetnika so, da bi imeli vse informacije na enem mestu, zraven pa še hitro in odzivno podporo. Tako podporno podjetje bi bilo ves čas na voljo in bi nam pomagalo pri težavah. Na voljo bi bilo tudi financiranje s strani investitorjev, ki bi jim, ko bi posel dobičkonosen, začetno investicijo začeli vračali.

Ključno problematiko trenutnega stanja v Sloveniji predstavlja naslednjih nekaj dejstev: znatna težava je promocija ideje na trgu – veliko je idej, vendar lastniki še nimajo znanja in veščin, kako promovirati idejo prek različnih kanalov. Najverjetneje največja težava, s katerim se srečujejo start-up podjetja, je seveda financiranje. Kje in kako lahko start-up podjetje pridobi ustrezni zagonski kapital? Pojavlja se še vprašanje, kakšno obliko organizacije potrebujemo za uresničitev naše ideje. Birokracija in pravni normativi v Sloveniji prav tako niso ravno naklonjeni start-up podjetjem.

Kot dober zgled bi lahko izpostavili že kar nekaj institucij, ki se v slovenskem prostoru ukvarjajo s podpiranjem start-up podjetij (Tehnološki park, Poligon, Mladi podjetnik, Podim, LUI, Pospeševalnik idr.), vendar pa jih zaradi slabše prepoznavnosti in slabe medijske podpore mnogi mladi podjetniki spregledajo oziroma ne izkoristijo njihovega celotnega potenciala.

Država bi morala mladim podjetnikom stopiti naproti Država bi lahko pomagala z olajšavami za mlade podjetnike ter predvsem z dejanskim uresničevanjem dolgoročne vizije in dolgoročne kalkulacije koristi za državo. To bi moralo v realnosti pomeniti, da so mlada podjetja razbremenjena dajatev vse do točke, ko se dobički dejansko začnejo vračati v podjetje. Prav tako bi lahko država v navezi z institucijami finančnega sistema poskrbela za vzpostavitev finančne platforme (neke vrste start-up borze), na kateri bi start-upi kotirali podobno, kakor kotirajo delniške družbe na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. V okviru tovrstne ureditve bi bilo smiselno razmisliti tudi o možnosti izdaje posebne vrste start-up obveznic, s čimer bi si tako nastajajoča podjetja zagotovila potreben kapital … Javna televizija bi lahko podpirala mlada podjetja z oglaševanjem po diskontirani ceni v kombinaciji z dolgoročnimi pogodbami, ki bi zagotavljale, da bi uspešna podjetja pozneje pri njih za polno tržno ceno izkoriščala oglasni prostor. Treba bi bilo izboljšati in preoblikovati tudi šolski sistem, ki ni naravnan v smeri podjetniškega razmišljanja. Osredotočiti bi se bilo treba že na izobraževanje na nižjih ravneh, in sicer predvsem bi to moralo biti bolj usmerjeno, interdisciplinarno, praktično in specializirano, posvetiti pa bi se morali tudi praktičnim primerom.

Marketing V javnosti je treba najprej spremeniti pogled na start-up podjetja. Mediji bi morali skrbeti za spodbudno pisanje o novih podjetjih in ustvarjati pozitivno podjetniško ozračje v slovenskem prostoru. Vzvod za podporo s strani medijev bi morale biti že omenjene dolgoročne koristi v obliki izkoriščenega oglasnega prostora. Mediji morajo spodbujati in promovirati institucije, ki že pomagajo mladim podjetnikom, vendar trenutno v slovenskem prostoru še niso dovolj prepoznavne. Izredno koristen bi bil centraliziran sistem za informiranje, ki bi na enem mestu združeval vse kontakte in povezave, ki jih mladi podjetnik potrebuje, ko vstopa v svet posla. Mladim podjetnikom bi tako pomagal pri komunikaciji z vladnimi inštitucijami, Fursom, mediji, izobraževalnimi ustanovami in ne nazadnje s potencialnimi viri svežega kapitala. V javnosti je prek medijev na splošno treba ustvarjati pozitivno podjetniško in gospodarsko vzdušje, saj to mladim podjetnikom vsekakor vliva tudi pogum. Pogumne spremlja sreča in na koncu tudi veliki uspehi.