Janša: Koroška je precej samorasla regija

Kot osrednji problem regije je izpostavil pomanjkljivo infrastrukturo in kot nujno potrebno izgradnjo hitre ceste, na drugi strani pa pohvalil regijo pri porabi evropskih sredstev. Glede projekta izgradnje hitre ceste, ki je bila za koroške župane med osrednjimi temami tokratnega vladnega obiska, je Janša v Slovenj Gradcu dejal, da ne bo zgrajena "v gabaritih, ki so si jih nekateri narisali, s številnimi tuneli in širokimi vozišči", ampak vseeno v obsegu, ki bo Koroško solidno povezal z osrednjim prometnim omrežjem države in tudi z osrednjim delom države.

To bo v pomoč gospodarstvu, ki bo tako dobilo enakopravne pogoje za delovanje, po drugi strani pa bo močno prispevalo k dvigu kakovosti življenja v tej pokrajini, je menil Janša.

Janša: Zaključili bomo umeščanje trase hitre ceste proti Koroški Janša je ob obisku Koroške že dopoldan napovedal, da bo njegova vlada dokončala umeščanje trase hitre ceste v prostor, še vedno pa ostaja problem financiranja gradnje. V zvezi z umeščanjem hitre ceste v prostor pričakuje, da bo problem prostorskega umeščanja hitre ceste, ki je del tretje razvojne osi, odpravljen. Še vedno pa problem ostaja denar, je dejal Janša. "Če je pred štirimi leti možnost realnega financiranja, delno tudi iz proračuna, obstajala glede na takratno gospodarsko rast in zaposlenost, te možnosti danes ni več. Zadolževati se tudi ne moremo več, ker smo dosegli kritično mejo in moramo ta dolg zmanjševati ali pa ga vsaj ne bistveno povečevati. Ostaja torej samo ena sama možnost, to je iskanje dodatnih vlagateljev, dodatnih virov," je dejal premier.

Janša še za letos napovedal objavo mednarodnega koncesijskega razpisa Pojasnil je, da je v tretjem razvojnem paketu za gospodarsko rast, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden, predviden tudi ukrep, imenovan mednarodni razpis za koncesijo za že obstoječe avtocestno omrežje. "Interes obstaja. Oglašajo se potencialni ponudniki, ki jih je več," je dejal.

Vlada računa, da se bo na razpis, ki bo objavljen še letos, javilo več ponudnikov, iz teh sredstev pa se bo ustvaril tudi prostor za financiranje izgradnje tretje razvojne osi in nekaterih drugih prometnic v Sloveniji. Janša ocenjuje, da bo tekom naslednjega leta "ta zapletena finančna konstrukcija zaključena in da bodo potem začele nastajati realne možnosti za financiranje tega projekta". V tem času pa morajo biti rešeni tudi ti prostorski problemi.

Če bi se cesta gradila v času krize ... Je pa v zvezi s tretjo razvojno osjo dejal še, da če bi se gradila v času krize, bi bilo zagotovo kakšnih 10.000 delovnih mest več v Sloveniji in zaradi tega tudi kriza za toliko manjša. V času krize se je Slovenija zadolžila za več kot osem milijard evrov in če bi vsaj četrtino tega namenili za naložbe, tudi v tretjo razvojno os, bi bila kriza manjša, je še dejal Janša, ki se danes z ekipo sedmih ministrov in šestih državnih sekretarjev mudi na obisku na Koroškem.

Černač začetek gradnje dela hitre ceste ob izpolnitvi pogojev napovedal za 2014 Minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač pa je predstavnikom koroških občin predstavil časovnico glede nadaljnjih korakov projekta tretje razvojne osi. Ob tem je napovedal, da če bo država uspešna pri mednarodnem razpisu za upravljanje avtocestnega omrežja, bi z deli na trasi od avtoceste do Slovenj Gradca lahko začeli v letu 2014.

Černač se je na Ravnah na Koroškem v okviru vladnega obiska Koroške sestal z župani Mislinjske doline in dela Mežiške doline ter predstavnico Občine Dravograd. Po srečanju je povedal, da časovnica trenutno predvideva, da bo za odsek hitre ceste od Velenja do Slovenj Gradca državni prostorski načrt sprejet do decembra letos.

Glede trase od obstoječe avtocestne povezave do Velenja, kjer je prišlo do zapleta z izbrano, že v letu 2008 potrjeno varianto, pa bodo variante, ki so še na voljo, proučili in na podlagi strokovne utemeljitve prišli do izbora variant najkasneje do aprila prihodnje leto. To po Černačevih besedah pomeni, da bo prihodnje leto tudi za ta del trase sprejet državni prostorski načrt.

"Ob pogoju, da bomo uspešni pri mednarodnem razpisu za upravljanje celotnega avtocestnega omrežja v Sloveniji, kar nam omogoča tudi pridobitev ustreznega dela sredstev za financiranje izgradnje bodoče hitre ceste od avtoceste prek Velenja do Slovenj Gradca, bi lahko z deli pričeli v letu 2014," je napovedal Černač.

V nadaljevanju minister računa, da bodo sprejeti tudi državni prostorski načrti za povezavo med Slovenj Gradec in Dravogradom ter Otiškim Vrhom in mejo z Avstrijo. V delu od avtoceste do Slovenj Gradca minister možnost financiranja gradnje ceste vidi iz naslova koncesije iz mednarodnega razpisa, v preostalem delu pa iz naslova sredstev EU v finančni perspektivi 2014-2020.

Šilak: Razveseljivo je to, da tudi naprej ostaja tretja razvojna os prioriteta Predsednik sveta Koroške regije in župan Občine Mislinja Franc Šilak je bil po sestanku z ministrom zadovoljen, čeprav priznava, da so Korošci nezadovoljni s časovnim potekom projekta. "Razveseljivo je to, da tudi naprej ostaja tretja razvojna os prioriteta," je dejal Šilak. Povedal je, da glede koridorja hitre ceste ostaja načelno soglasje v svetu regije, res pa je nekaj pomislekov, na kakšen način to izvesti in kakšne bodo prilagoditve na posameznih mikrolokacijah.

Čas: Eden ključnih problemov ostajajo zelo slabe državne ceste Šilak je na vprašanje glede trenj, ki se neuradno pojavljajo med nekaterimi koroškimi župani glede projekta, odgovoril, da se to trenutno potencira. Znano je, da se novi slovenjgraški župan Andrej Čas bolj kot za hitro cesto zavzema za obnovo obstoječih državnih cest. Po srečanju z ministrom Černačem je Čas dejal, da je vlada "realno ovrednotila možnosti in izvedljivost projekta", da pa še vedno eden ključnih problemov ostajajo zelo slabe državne ceste.

Tasič: Koroška se ne konča pri Slovenj Gradcu Prevaljski župan Matic Tasič pa je med drugim dejal, da se "Koroška ne konča pri Slovenj Gradcu". Glede obetov nadaljnjega projekta pa je dejal, da načrte težko komentira in da meni, da bo svet regije vztrajal pri znanem koridorju. "Koridor je jasen, koridorja ne spreminjamo ne glede na želje vsaj enega od županov, ki želi tu zadeve absolutno spremeniti," je novinarjem dejal Tasič.

Bogovič: Projekt ekološke sanacije zgornje Mežiške doline ni ogrožen Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič pa je na Koroškem dejal, da projekt ekološke sanacije zgornje Mežiške doline ni ogrožen kljub zmanjšanju sredstev za ta projekt v letošnjem letu. Letos je za to namesto načrtovanega milijona evrov predvidenih 600.000 evrov, pri čemer je za letošnje ukrepe na voljo 189.000 evrov, preostalo pa je dolg za lani. Program ukrepov za letos, ki jih vlada kljub prvotnim načrtom ni sprejela na seji prejšnji četrtek, je zdaj pripravljen za sprejem na vladi, je dejal Bogovič.

"Računamo na to, da bi poskušali naslednje leto poiskati vire in slediti dinamiki, ki je bila predvidena," je dejal. Ob tem je pojasnil, da želijo v naslednjem kohezijskem obdobju projekt pospešiti, s čimer bi bila sanacija končana še pred predvidenim letom 2022.

Zelo optimističen je Bogovič tudi glede dokončanja projekta Koroškega regijskega centra za ravnanje z odpadki (Kocerod), med večjimi projekti na Koroškem pa je po Bogovičevih besedah tudi sanacija odpadnih voda na območju med Selnico ob Dravi in Dravogradom, vredna 37 milijonov evrov. "Danes sta bili podpisani prvi dve izvajalski pogodbi za Selnico ter skupno območje Muta-Vuzenica," je pojasnil Bogovič, ki ocenjuje, da se bo projekt zaključil do konca leta 2014.

Vlada obisk na Koroškem nadaljuje z dvema ločenima srečanjema z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki s Koroške ter naposled še z nogometno tekmo med ekipama vlade in regije.