Hrana dražja zaradi višjih cen vhodnih surovin in razmer na svetovnih trgih

Po že uveljavljenih in še napovedanih podražitvah kruha in pekovskih izdelkov za do okoli 12 odstotkov, se bo ta teden za od pet do deset odstotkov podražilo meso, cene mlečnih izdelkov pa se bodo dvignile po 1. februarju. V Ljubljanskih mlekarnah napovedujejo, da se bodo cene njihovih izdelkov dvignile v povprečju za 3,5, največ pa za šest odstotkov. Razlog za višanje cen ni dražje surovo mleko, ampak višje cene energentov ter plastične in kartonske embalaže, so povedali v družbi. Kuhar: Vzorci na svetovnem kmetijsko-živilskem trgu zelo nenavadni Na splošno pa je razlog za napovedane podražitve hrane v Sloveniji v podražitvah vhodnih surovin in razmerah na svetovnih trgih. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar ugotavlja, da so vzorci na svetovnem kmetijsko-živilskem trgu zelo nenavadni. Ob precejšnjih zalogah surovin, ki jih beleži svetovna statistika, se namreč trgovanje ne sproži in cene stalno rastejo. Možno je, da so te zaloge navidezne ali pa da so te zaloge že v lasti velikih trgovcev s kmetijskimi surovinami, borznih naložbenikov in investitorjev, ki čakajo na še višje cene, pravi Kuhar. Na cene surovin na svetovnih trgih vplivajo še vremenske nevšečnosti in politični ukrepi, pa tudi spodbujanje proizvodnje biogoriv.

Slovenija je pri pšenici odvisna od uvoza, saj nima pogojev za zadostno in konkurenčno pridelavo, cene žit na svetovnih borzah pa so trenutno kar za 130 odstotkov višje kot v enakem lanskem obdobju. Kot pravi Kuhar, bo Slovenija težje povečevala samooskrbo pri žitih, jo pa lahko pri nekaterih drugih kmetijskih surovinah, kjer ima primerljive prednosti in je konkurenčna. Omenil je področji prireje mleka in mesa.

Na GZS izpostavljajo porast vseh stroškov Podobno menijo tudi v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, kjer ob odmevnosti napovedanih podražitev hrane izpostavljajo predvsem porast vseh stroškov, ki vplivajo na končno oblikovanje cen in so se v zadnjem letu po na hitro zbranih podatkih zbornice povišali za od dva pa vse do 300 odstotkov.

Strošek dviga plač znaša od osem do 23 odstotkov, maščobe in olja so se podražile za od 60 do 75 odstotkov, embalaža za od dva do 15 odstotkov. Na zbornici navajajo za od 24 do 300 odstotkov višje trošarine elektrike in plina, moka se je podražila za od 30 do 50 odstotkov, mleko za od šest do 20 odstotkov, komunalne storitve za od deset do 40 odstotkov. Cene plina so se dvignile za okoli petino, električne energije za desetino, prevoza za od pet do deset odstotkov in drobnih surovin za okoli deset odstotkov, navajajo na zbornici.

Na kmetijskem ministrstvu pa so rast cen živil in kmetijskih surovin pričakovali, saj po ugotovitvah ministrstva dosedanje cene surovin v mnogo primerih niso pokrile niti proizvodnih stroškov. Ob tem se na ministrstvu zavzemajo za večjo "pravičnost" delitve dodane vrednosti znotraj vseh členov verige preskrbe s hrano. Zato so ob skupni pobudi ministrstva za gospodarstvo ustanovili posebno delovno skupino, ki bo pripravila kodeks pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano.

Agrarni ekonomist Kuhar sicer pravi, da glede na statistične podatke v Sloveniji ne moremo trditi, da se hrana v zadnjih letih "neznansko draži". Z izjemo leta 2007, ko je bila inflacijska stopnja na letni ravni za hrano okoli 10- do 12-odstotna, je Slovenija v obdobju pred to podražitvijo in v obdobju po tej podražitvi imela realne cenitve hrane.

Umar: Petodstotna podražitev hrane bi k letni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke Urad RS za makroekonomske analize in razvoj pa je izračunal, da bi ob predpostavki, da bi se vse cene hrane povišale za pet odstotkov, bila letna inflacija zaradi tega višja za 0,7 odstotne točke. Prenos gibanja cen surovin na svetovnih trgih v slovensko inflacijo bo odvisen od splošnih gospodarskih razmer, ki so v primerjavi s situacijo pred leti precej slabše. Prenos bo odvisen tudi od konkurenčnih razmer v trgovski panogi, kjer pa je v Sloveniji v tem času prišlo do izboljšanja, navajajo na Umarju.

Predsednica koalicijske stranke LDS Katarina Kresal je po kolegiju predsednika vlade menila, da bi morala vlada nameniti veliko pozornosti temu, da spremlja, kaj se dogaja s posameznimi cenami in tudi vpliva na tiste stroške, pri katerih lahko določa cene.

V Sloveniji se je hrana lani podražila za 2,3 % Po podatkih Eurostata se je lani hrana v območju evra podražila za 1,8 odstotka, v Sloveniji pa za 2,3 odstotka. Odkupna cena pšenice v Sloveniji se je tekom leta 2010 gibala v razponu med 122 in 240 evrov za tono oz. je v povprečju znašala 166,5 evra za tono, kar je za slabih 15 odstotkov nad ravnijo leta 2009, pa kažejo podatki Tržno informacijskega sistema pri Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.