Evroskupina Grčiji potrdila 34-milijardno pomoč

Evroskupina je trajala rekordno kratkih 90 minut, saj finančni ministri članic območja evra na izredno zasedanje, posvečeno Grčiji in Cipru, niso prišli sveži in spočiti. Sredino izredno zasedanje, na katerem so po 14 urah pogajanjih le dosegli dogovor o enotnem nadzoru bank v območju evra, se je namreč zavleklo v zgodnje jutranje ure. Odločitve pomenijo konec več mesecev negotovosti za Grčijo, je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Ministri so preučili izid operacije, na podlagi katere bo Grčija od zasebnih upnikov predčasno odkupila približno polovico ali 31,9 milijarde evrov svojih dolgov za tretjino nominalne vrednosti. S tem naj bi svoj 340-milijardni dolg oklestila za okoli 20 milijard ali 11 odstotkov bruto domačega proizvoda. Operacija je bila nekoliko dražja, kot so načrtovali mednarodni posojilodajalci. Grčija naj bi namreč iz reševalnega paketa za odkup porabila 11,3 milijarde evrov, namesto prvotno načrtovanih deset. "Rezultati operacije odkupa dolga so približno takšni, kot smo pričakovali, nekoliko slabši. Tu bo treba najti še kakšno rešitev," je v sredo ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov ocenil slovenski minister Janez Šušteršič. Šef evroskupine Jean-Claude Juncker kljub temu pravi, da "niso absolutno prepričani, da potrebujejo dodatne ukrepe" za znižanje grškega dolga. Če pa že, bi bila "privilegirana" možnost spremembe stopnje sofinanciranja pri črpanju iz evropskih strukturnih skladov. Uspešnost operacije predčasnega odkupa dolga je bila za Mednarodni denarni sklad (IMF) pogoj za sprostitev naslednje tranše. Juncker je povedal, da bo tudi IMF sprostil svoj del tranše. Evroskupina je novembra sicer napovedala, da bo po odkupu dolga dodatno pomagala državi z drugimi novimi ukrepi za ukrotitev grške zadolženosti: z znižanjem obrestnih mer na dana posojila in s podaljšanjem njihove ročnosti, z znižanjem stroškov za plačila garancij na posojila EFSF, z odlogom plačil obresti za posojila EFSF ter z odpovedjo delu dobička nacionalnih centralnih bank od grških obveznic. Za zdaj še ni znano, ali so ministri te ukrepe tudi dokončno potrdili. Ministri so razpravljali tudi o Cipru, ki je za pomoč zaprosil že pred poletjem, a se s trojko mednarodnih posojilodajalcev - Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in IMF - že mesece pogaja o pogojih v programu pomoči. Dokončne odločitve še ni, Juncker jo pričakuje kmalu, sprejeta naj bi bila januarja.