Ekonomska stroka si glede pokojninske reforme ni enotna. Jože Mencinger tako verjame, da bi bila njena potrditev za javne finance racionalna, da pa tudi zavrnitev ne bi bila tragična.
Ekonomist Bernard Brščič ugotavlja, da bi bili kratkoročni fiskalni učinki reforme šibki in v naslednjih treh letih ne bi razrešili težav slovenskih javnih financ. Kot opominja, jih letos niti ne bi bilo. Brščič zato ocenjuje, da nesprejetje reforme na referendumu ne bi imelo usodnih proračunskih posledic, "posledice bi utrpela le vlada in njena (ne)sposobnost vodenja reformne politike".
Prihodnje leto bi prihranili 84,2 milijona evrov
Če bi bil zakon potrjen, bi sicer Slovenija po njegovih besedah prihodnje leto prihranila 84,2 milijona evrov, ta znesek pa bi nato postopoma naraščal do leta 2021.
Bo prišlo do dviga efektivne upokojitvene starosti?
"Je pa zelo negotovo, ali bodo učinki takšni, kot si jih predstavlja predlagatelj. Ključno je namreč vprašanje, ali bo res prišlo do dviga efektivne upokojitvene starosti. V kolikor bi se to zgodilo v polnosti, bi lahko prihranki v obdobju med letoma 2021 in 2025 znašali čez 500 milijonov evrov letno," pojasnjuje Brščič. Skrbi ga, da se to ne bo zgodilo, saj reforma predvideva tudi institut predčasnega upokojevanja.
Raziskava ekonomskih učinkov pokojninske reforme, ki so jo pred koncem lanskega leta pripravili na ljubljanski ekonomski fakulteti, je medtem pokazala, da bi se ob upoštevanju vojaškega roka, 30 najugodnejših let ter usklajevanja rasti pokojnin s 70 odstotki rasti plač in 30 odstotki rasti cen življenjskih potrebščin, delež izdatkov za pokojnine v primerjavi z veljavnim zakonom letos znižal za 0,1 odstotne točke bruto domačega proizvoda (prek 36 milijonov evrov), leta 2013 za 0,2 odstotne točke (prek 70 milijonov evrov), leta 2015 pa za 0,3 odstotne točke (prek 250 milijonov evrov).
Leta 2060 bi izdatki za pokojnine po novem zakonu, če ne bi bili sprejeti novi ukrepi, znašali 17,8 odstotka BDP, po veljavni zakonodaji pa 20,2 odstotka BDP, še piše v študiji. To sicer pomeni okoli 600 milijonov evrov razlike.
Brščič: Reforma ne odpravlja "onesnaženosti" sedanjega zakona
Glavni problem reforme je po Brščičevem mnenju ta, da ne odpravlja "onesnaženosti" sedanjega zakona s psevdo-pokojninami in socialnimi transferi, torej z odhodki, ki niso utemeljeni v plačanih prispevkih. V tej luči je izpostavil izjemne pokojnine, pokojnine oficirjev JLA, uslužbencev ministrstva za notranje zadeve in nekdanje Službe državne varnosti, državne pokojnine in še 43 kategorij pokojnin po 232. členu veljavnega zakona.
Mencinger meni, da bi bila potrditev zakona racionalna
Da reforma ne bi prinesla kratkoročnih učinkov oz. da prihrankov v naslednjih nekaj letih na njen račun še ni pričakovati, izpostavlja tudi ekonomist Jože Mencinger. Zakon sicer podpira, saj naj bi bila njegova potrditev kljub vsemu racionalna.
"Strašenje z ukrepi mednarodnih institucij je odveč"
Obenem pa tudi Mencinger verjame, da referendumska zavrnitev sprememb za slovenske javne finance ne bi pomenila nič tragičnega. V tem smislu se mu zdi strašenje z ukrepi mednarodnih institucij odveč.
Berk: Znižanje bonitetne ocene bi bilo dejstvo
S tem pa se ne strinja ekonomist Aleš Berk, ki poudarja, da bi bilo znižanje bonitetne ocene Slovenije, če bi pokojninska reforma padla, dejstvo.
To bi za državo pomenilo zvišanje obrestnih mer, na ta način pa bi se dvignile tudi vse ostale obrestne mere, izpostavlja. Po njegovih besedah je sicer bančno financiranje v Sloveniji že danes dražje kot v primerljivih državah oz. je najdražje med državami članicami območja evra. Obenem so višje obrestne mere slabe tudi za konkurenčnost države, navaja.
"Napredek, vendar le za nekaj časa"
Če bi bil zakon potrjen, bi po Berkovem mnenju prinesel napredek oz. uravnoteženje, vendar le za nekaj časa. Kot pravi ekonomist, bi bilo treba tudi v primeru njegove uveljavitve takoj začeti z vzpostavljanjem novih ukrepov, ki bi šli v smeri postavljanja prvega stebra v smislu sistema navideznih pokojninskih računov.
V takšnem sistemu se vplačani prispevki zavarovanca evidentirajo na njegovem osebnem računu, pri čemer je ta le navidezen, saj se prispevki v okviru dokladnega sistema uporabijo za sprotno izplačevanje pravic upokojencev. Višina pokojnine je odvisna od višine evidentiranih vplačanih prispevkov, dolžine vplačevanja in pričakovane preostale življenjske dobe posameznikove generacije ob upokojitvi.
2
