Dražja jajca, mleko in jedilno olje

Mleko in mlečni izdelki bodo dražji za v povprečju 3,5 odstotka, jajca za okoli pet odstotkov, jedilna rafinirana olja pa povprečno za desetino.

Podražitve so posledica rasti cen surovin V Tovarni olja Gea so potrdili, da bodo z današnjim dnem v povprečju za deset odstotkov dražja rafinirana jedilna olja. Bučno olje so podražili že 17. januarja v povprečju za osem odstotkov. Podražitve so posledica rasti cen surovin, kot so bučna semena in surova olja, prav tako so podražitve posledica višjih cen embalažnih materialov, prevoza in energentov.

Borzne cene surovih olj (sončničnega, repičnega in sojinega) so bile decembra lani več kot 60 odstotkov višje kot decembra 2009, pojasnjujejo v Tovarni olja Gea in napovedujejo, da se nadaljnjim podražitvam ne bodo mogli izogniti, če bodo cene surovih olj še naprej naraščale.

Mleko dražje od tri do šest odstotkov Ljubljanske mlekarne zvišujejo cene mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za 3,5 odstotka, po posameznih blagovnih skupinah pa se bodo cene zvišale za do šest odstotkov. Razlog za višanje cen ni dražje surovo mleko, ampak višje cene energentov ter plastične in kartonske embalaže, pojasnjujejo v Ljubljanskih mlekarnah, kjer prav tako ne izključujejo popolnoma možnosti nadaljnjih letošnjih podražitev.

Za pet odstotkov se bodo podražila tudi jajca, so napovedali v Jati Emoni, kjer so v minulih tednih že trikrat podražili krmo. Razlog za podražitve je v višjih cenah vhodnih surovin. Od začetka letošnjega leta so v Sloveniji nekateri proizvajalci že podražili kruh in pekovske izdelke za do 12 odstotkov in napovedali podražitve mesa in mesnih izdelkov za od pet do deset odstotkov.

Krive razmere na svetovnih trgih Na podražitve hrane vplivajo razmere na svetovnih trgih in višje cene vhodnih surovin. Poznavalci razmer ob tem opozarjajo na pomen samooskrbe Slovenije s hrano in surovinami, Urad za makroekonomske analize in razvoj pa je izračunal, da bi petodstotna podražitev hrane letos k letni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.

Banka Slovenija zaskrbljena zaradi rasti cen Svet Banke Slovenije je zaskrbljen zaradi povečanih inflacijskih pritiskov na nekaterih segmentih v Sloveniji, ki jih je mogoče zaznati v zadnjem obdobju. Pri tem opozarja, da bi naraščanje inflacije nad stopnjo, ki jo kot stabilizacijski cilj zasleduje ECB, dolgoročno močno znižalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

"Gospodarska rast in zaposlenost sta v slovenskem gospodarstvu, ki je odločilno odvisno od mednarodne menjave, neposredno odvisni od prizadevanj, da inflacija ne presega inflacijskega cilja stabilnosti v območju evra," so sporočili po današnji seji sveta Banke Slovenije.

V Evrosistemu morajo nacionalne politike dopolnjevati politiko ECB z vzdrževanjem odstopanj rasti cen v nacionalnem okolju v okvirih maastrichtskega kriterija. "Ob udejanjanju sekundarnih učinkov na rast plač in ob tveganju cenovno stroškovne spirale je za sidranje inflacijskih pričakovanj potreben premislek o politikah v nacionalni pristojnosti, ki vodijo k zahtevani cenovni stabilnosti," so po obravnavi trenutnih gospodarskih in finančnih gibanj zapisali v Banki Slovenije.