Dosje Grep: Janković "rihtal" posojila na lepe oči

V dneh, ko si vlada z vsemi močmi prizadeva, da bi rešila bančni sistem, se je Pozitivna Slovenija odločila za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri naj bi razpravljali le o eni sami točki dnevnega reda z naslovom: "Javnofinančna vzdržnost in stabilnost Republike Slovenije v primežu neodgovorne vladajoče politike." Poznavalci pravijo, da gre za preusmerjanje pozornosti, saj se je začelo razčiščevati, kdo je odgovoren za skoraj dve milijardi veliko luknjo v NLB. Na prvi stopnji nedavno obsojeni nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež je na pričanju nazorno pokazal, kako so dobivali posojila: "Imeli smo 100 tisočakov, banke so nam na lepe oči dale 300 milijonov evrov."

Janković s projektom "nima nič", kljub temu pa ureja posojila Če je Bine Kordež menedžer in je kot tak iskal posojilo, so slovenske banke s posredovanjem politika Zorana Jankovića, župana Ljubljane in vodje opozicije Grepu – ta je gradil še nedokončane Stožice, enega od ključnih Jankovićevih projektov v Ljubljani – posodile 115 milijonov evrov. Nedavno je v oddaji Pogledi Slovenije le priznal, da je hodil na sestanke na NLB in od uprave zahteval posojilo za projekt.

"Da, sodeloval sem pri tem pogovoru, ker trdim, da bo to najboljši center," je povedal. Zoran Janković je ves čas trdil, da s projektom "fizično nima nič", a je skupaj z Jadranko Dakić, svojo tesno sodelavko, nagovarjal predsednika uprave NLB Boža Jašoviča in člana uprave Marka Jazbeca, naj Grepu odobrijo posojilo. In ga je dobil "na lepe oči". Grep, ki je gradil Stožice, in njegov solastnik Energoplan tako danes skupaj banki dolgujeta skoraj 100 milijonov evrov.

Vpletenost Jankovićeve sodelavke Dakićeve Pri tem pa se zgodba o največjem projektu v "najlepšem mestu na svetu" ne konča. Mediji smo razkrili, kako je tretji partner v Grepu, avstrijska MTK in Supernova, dokapitaliziral stožiško podjetje s pomočjo slovenskih mikropodjetij, povezanih z glavnim Grepovim družbenikom, družbo Gradis skupina G, in tesno Jankovićevo sodelavko Jadranko Dakić.

Ta po Jankovićevem mnenju "najboljša finančnica v državi" sicer ni več podžupanja, je pa vpletena v stožiško zgodbo. Avstrijska gradbinca MTK in Supernova sta najela večmilijonsko posojilo za dokapitalizacijo Grepa. To sta naredila pri dveh manjših slovenskih podjetjih – EP Investu in Jamidi. Toda med nekdanjimi lastniki podjetja Jamida najdemo družino Dakić: žena Jadranka in mož Miodrag Dakić sta podjetje poimenovala z začetnicami svojih imen (Ja-Mi-Da). Družbo sta prodala podjetju Gradis skupina G, ta pa je spet povezana z Jankovićevimi. Podjetje je namreč pridno sodelovalo pri projektih (Stožice, Kongresni trg, Mesarski most) ljubljanskega župana.

Nadalje je Grep, s katerim Janković, kot pravi, nima nič, avgusta lani podjetju Baza Dante posodil pol milijona evrov. Davčna uprava je nato ugotovila, da je skoraj 400.000 evrov isti dan končalo na računu podjetja KLM Naložbe, ki je v 62,5-odstotni Jankovićevi lasti, 100.000 evrov pa so pet dni pozneje posodili Rokometnemu klubu Krim. To se je zgodilo le teden dni po tistem, ko je Grep od Mestne občine Ljubljana (MOL) prejel plačilo 3,9 milijona evra za dela na športnem parku Stožice.

Janković pod drobnogledom davčne uprave Davčna uprava zato Jankovića sumi zlorabe položaja, ponareditve poslovne listine in oškodovanja upnikov, saj je kot ljubljanski župan občini povzročil škodo in pridobival premoženjsko korist zase in za sorodnike. S primerom se ukvarja tudi specializirano državno tožilstvo (SDT), zadevo pa je prevzela tožilka Blanka Žgajnar, ki je pod hudim pritiskom. Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je nad njenim delom odredil nadzor. Če bo dobila negativno oceno, ne bo več imenovana v SDT, primer Janković pa bo lahko romal v koš, kar se v Sloveniji ne bi zgodilo prvič.

Spomnimo se primera postopka proti nekdanjima kriminalistoma Dragu Kosu in Romanu Prahu. Nezakonito sta prebirala izpiske klicev novinarja Tomaža Ranca. Kazensko zadevo je vodila Barbara Brezigar, generalna državna tožilka Zdenka Cerar (poznejša ministrica in podpredsednica LDS) pa ji je zadevo odvzela in jo dodelila takrat okrožnemu državnemu tožilcu Gorazdu Fišerju. Zadnji je kazensko ovadbo zoper Kosa in Praha umaknil. Tudi zato so nekateri poslanci zahtevali, naj tožilko Žgajnarjevo zaščitijo.