Delničarji šentjurskega Alposa, ki je v prisilni poravnavi, so na današnji skupščini odločno zavrnili predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki.
Uprava Alposa je namreč predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov.
Proti predlagani dokapitalizaciji je glasovalo vseh šest upnikov družbe. Delničarji so se na skupščini seznanili tudi s poročilom Alposove uprave o ukrepih finančnega prestrukturiranja in mnenjem nadzornega sveta o tem poročilu.
Osnovni kapital družbe le milijon evrov
V poročilu je uprava Alposa, ki jo vodi Ljubo Osovnikar, zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba je znašala dobrih pet milijonov evrov, ob upoštevanju prenesene izgube pa skupna izguba znaša 21,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le milijon evrov.
Družba dolgoročno plačilno nesposobna
Ker je skupno izgubo mogoče pokriti le delno oz. bi višina nepokrite izgube znašala 8,4 milijona evrov, Alposa uprava ocenjuje, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja, pa za zdaj v upravi Alposa ne dajejo izjav.
Za odpravo insolventnosti je sicer Alposova uprava med drugim predlagala omenjeno dokapitalizacijo, pridobitev državne pomoči v obliki subvencije v višini 172.102 evrov prihodnje leto in reorganizacijo delovanja družbe, ki bi začela veljati v začetku leta 2012.
Emisijska vrednost novih delnic 27 milijonov evrov
Po predlogu o dokapitalizaciji bi bila emisijska vrednost ene delnice enaka pripadajočemu znesku ene delnice v osnovnem kapitalu in bi znašala 50 evrov, kar pomeni, da bi skupna emisijska vrednost vseh novih delnic znašala nekaj več kot 27 milijonov evrov. Predvideno je bilo, da bi plačilo novih delnic izvedlo šest upnikov, rok za vpis in vplačilo novih delnic pa bi bil 15 dni od sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala na skupščini.
Po predlogu je bilo predvideno, da bi v dokapitalizaciji sodelovala Abanka Vipa, ki bi vplačala 105.675 navadnih imenskih kosovnih delnic v skupni emisijski vrednosti 5,2 milijona evrov. Nova Kreditna banka Maribor bi vpisala 129.791 navadnih delnic, njihova vrednost pa bi znašala 6,4 milijona evrov.
NLB bi po predlogu vpisala 80.744 navadnih delnic v skupni višini štiri milijone evrov
Nova Ljubljanska banka bi po predlogu vpisala 80.744 navadnih delnic v skupni višini štiri milijone evrov, Probanka bi vpisala 55.425 delnic v vrednosti 2,7 milijona evrov, medtem ko bi Factor banka vpisala 23.886 delnic v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov, jeseniški Acroni pa 145.089 delnic v vrednosti 7,2 milijona evrov.
V imenu lastnikov družbe se je odzvala NLB, ki je zapisala, da predlagani poslovni načrt in predlagana dokapitalizacija ne dajeta lastnicam in upnikom nobenega zagotovila, da bo Alpos v prihodnosti posloval pozitivno in vračal zmanjšano višino dolgov. Zato so se lastniki na skupščini soglasno odločili, da predlagane ponovne dokapitalizacije Alposa ne podprejo.
Po oceni lastnikov Alposa ni možno uspešno sanirati
Navajajo tudi, da je bilo kljub izjemni pripravljenosti in enotnosti konzorcija bank, Slovenske industrije jekla in Acronija ter izpeljavi vrste aktivnosti za izvedbo sanacije družbe z namenom, da se družbi omogočijo pogoji za vnovičen zagon proizvodnje in s tem normalizacijo poslovanja, po pravnomočnosti prisilne poravnave ugotovljeno, da dejansko finančno stanje hčerinskih družb bistveno odstopa od prikazanega stanja. Zato po oceni lastnikov Alposa ni možno uspešno sanirati.
Dodali so še, da bo v skupini Alpos s poslovanjem nadaljevala le družba Alpos Alu, ki bo omogočala zaposlitev za okoli 30 odstotkov trenutno zaposlenih v Alposu.
2
