Bruselj zavrnil obtožbe IMF-a glede reševanja Grčije

IMF priznava, da je skupaj z Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko s prisilnimi varčevalnimi ukrepi poslabšal položaj Grčije.

Levičarska opozicijska stranka Syriza je sporočila, da priznanje napak s strani IMF pomeni, da se je treba nemudoma znebiti varčevalnih ukrepov, ki so državo pripeljali do roba humanitarne krize. Stranka pravi, da te politike ne prinašajo rezultatov.

Bistvene napake pri prvem reševalnem paketu IMF priznava, da so bile storjene bistvene napake pri prvem reševalnem paketu za Grčijo leta 2010, ki je bil vreden 143 milijard dolarjev. IMF je pri tem prekršil tri od svojih lastnih štirih pravil in pomagal pri poglabljanju nazadovanja gospodarske rasti in prispeval k rasti stopnje brezposelnosti, ki je trenutno na 27 odstotkih.

Prvi reševalni paket trojke je bil neuspešen in treba je bilo uvesti novega, ker je trojka podcenila negativni vpliv ukrepov na gospodarstvo. Gre za precej nenavadno priznanje napak s strani IMF.

Zniževanje plač in višanje davkov ni pomagalo Zniževanje plač in višanje davkov ni pomagalo. Napoved grške centralne banke je, da se bo letos gospodarska rast skrčila za 4,6 odstotka, stopnja brezposelnosti pa se bo povzpela na 28 odstotkov. Nacionalni dolg bo letos porasel na 175 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Uvodni ukrepi zategovanja pasu niso povrnili zaupanje finančnih trgov, bančni sistem je izgubil 30 odstotkov depozitov, gospodarstvo pa je padlo v večjo recesijo od pričakovane. Trojka je leta 2012 potrdila drugi reševalni paket v višini 170 milijard evrov z dodatkom, da zasebni lastniki grškega dolga privolijo v izgubo do 50 odstotkov.

Kot uspeh navedli obstanek v območju evra IMF sicer dodaja, da je bilo nekaj uspehov, kot je dejstvo, da je Grčija ostala v območju evra, posledice njene krize za svetovno ekonomijo pa so bile večinoma omejene.